Krška škofija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Shabicht (pogovor | prispevki)
Vrstica 72:
Škofija je bila ustanovljena leta 1072 kot prva škofija v lasti Salzburške nadškofije, sto let po razglasitvi [[Vojvodina Koroška|Vojvodine Koroške]] leta 976, saj je iz Salzburga izhajala prva še iroškotska misija [[Sveti Virgil|svetega Virgila]] in [[Sveti Modest|svetega Modesta]] v [[Karantanija|Karantaniji]]. Njen sedež je bila Krka na severnem Koroškem. Njena materialna podlaga je bil opuščen redovniški samostan, ki ga je ustanovila [[sveta Ema Krška]]. Sveta Ema velja zato kot ustanoviteljica škofije. Prvi škof je bil [[Günther von Krappfeld]] (Günther z Grobniškega polja). Krški škof naj bi bil tedaj odvisen od Salzburškega metropolita in je tako imel funkcijo [[vikar]]ja. Šele leta 1131 ji je bila dodeljena mala škofija. Z velikopotezno ponaredbo listin so se takrat skušali osvoboditi nadzora Salzburga, kar pa ni uspelo. Dolgotrajni proces se je vršil na [[Baselski koncil|Baselskem koncilu]] (1431–1449).
 
Sedež krških škofov je bil dolga stoletja [[Straßburg, Avstrija|grad StrasbourgStraßburg]] na Severnem Koroškem (do leta 1793), potem za kratek čas baročni [[dvorec Pöckstein]]. V okviru [[Jožefinske reforme|jožefinskih reform]] je bil sedež prenesen v [[Celovec]]. Takrat je bila škofija tudi povečana. Pridobila je 96 župnij od Salzburga, 56 od [[Gorica|Gorice]], 5 od [[Ljubljana|Ljubljane]] ter 1 župnijo od nekdanje [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]]. Ko je [[Anton Martin Slomšek]] leta 1859 premestil sedež svoje škofije v [[Maribor]], je Krška škofija pridobila še [[Labotska dolina|Labotsko dolino]]. Od tedaj se ujemajo meje škofije z mejami dežele Koroške, ki so s časovnim razmikom sledile spremembam državnih meja.
 
Leta 1824 je bil imenovan prvi Slovenec na sedež krškega škofa, [[Jakob Peregrin Paulič]] (1757 - 1827), rojen na [[Žihpolje|Žihpoljah]].<ref>- Bojan-Ilija Schnabl : ''Nova dognanja in odkritja''. V: [[Nedelja]] 3 (20.1.2013) str. 13.