Max Scheler: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pp |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
{{slog}}
Max Scheler, * 22. avgust 1874, München, † 18. maj 1928, Frankfurt na Majni, nemški filozof, je eden izmed najbolj vplivnih evropskih filozofov prve polovice 20. stoletja, ki je deloval na področju fenomenologije, etike in filozofske antropologije. Zgledoval se je po mnogih filozofih, največji vpliv nanj pa je imel Edmund Husserl, ki velja za očeta fenomenologije. Za Schelerjevo filozofiranje je značilno predvsem apliciranje Husserlove fenomenološke metode, ki jo je Scheler sicer nadgradil, na etično, sociološko in antropološko proučevanje, poudarjal je predvsem metafizične razsežnosti bivanja. Schelerja so filozofi njegovega časa spoštovali in ga po njegovi smrti imenoval za ’najmočnejšo filozofsko silo sodobne Nemčije’. Umrl je leta 1928 v Frankfurtu na Majni.▼
== Življenjepis ==▼
{{Infobox_Philosopher |
<!-- Scroll down to edit this page -->
Vrstica 20 ⟶ 16:
notable_ideas = [[aksiologija]], filozofija [[ljubezen|ljubezni]]}}
'''Max Scheler''', [[Nemci|nemški]] [[filozof]], * [[22. avgust]] [[1874]], [[München]], [[Nemško cesarstvo]], † [[18. maj]] [[1928]], [[Frankfurt na Majni]], [[Nemčija]].
▲
▲== Življenjepis ==
Max Scheler se je rodil 22. avgusta 1874 v Münchnu, kamor so se njegovi starši preselili nekaj let pred njegovim rojstvom. Mati je bila judovskega izvora, tudi Judinja po veroizpovedi, oče pa je v judovstvo iz protestantizma prestopil kmalu po poroki, zato je bil Scheler deležen judovske vzgoje.
Leta 1894 je pričel s študijem v Münchnu, kjer je študiral filozofijo in psihologijo, leta 1895 pa
1901 je v Hallerju spoznal Edmunda Husserla. Husserl je na nek način določil Schelerjevo filozofsko naravnanost, saj je z njim delil soroden pogled na možnost duhovnega zorenja bistev.
Leta 1906 se
V letu 1910 je zaradi domnevnega razmerja s študentko
Od Amelie von Dewitz-Kerbs se
V letu 1913 je začel izhajati ''Letopis za filozofijo in fenomenološko raziskovanje.'' Pri tem so s Schelerjem sodelovali
Med prvo svetovno vojno se je še dodatno okrepil njegov katoliški aktivizem, začel pa je zagovarjati tudi [[socializem]].
Leta 1918 je bil izvoljen za položaj direktorja na Inštitutu za socialne znanosti v Kölnu, leto pozneje pa je bil izvoljen za profesorja filozofije in sociologije. Takrat se je začelo najintenzivnejše obdobje Schelerjevega filozofskega dela, vendar mu počasi začne pešati zdravje.
Vrstica 47 ⟶ 48:
== Zgodovinski okvir ==
Leta 1871 je nastalo Nemško cesarstvo. Industrija je bila močna, Krupp je v tem obdobju v lasti imel največje tovarne, država je bila gospodarsko stabilna. Po letu 1890 po odstopu Otta von Bismarcka se
== O Schelerjevi filozofiji ==
Poglavitni Schelerjev prispevek k fenomenološkemu raziskovanju je njegova materialna etična teorija, kjer je želel prekositi zasnovanost Kantove etike na podlagi fenomenološke analize vrednot. Scheler je tu odprl vprašanje subjekta kot nosilca dejanj – na strani dejanj zato dobimo osebo, svet pa na strani predmetov. Scheler je s tem novim konceptom želel prevladati idealizem čistega jaza. Tudi pojmovanje osebe je Scheler prenesel ne idejo boga, ki v njegovi teoriji ostaja temelj vse biti.
Za Schelerjevo filozofijo je nedvomno pomembna tudi religioznost. Njegovo nagnjenje k filozofski antropologiji se nemalokrat povezuje z njegovim prehodom iz teističnega v [[panteizem|panteistično]] versko prepričanje.
Scheler je človeka dojemal v smislu telo-duša-duh – torej tradicionalno metafizično, podal pa je novo interpretacijo tega dojemanja in človeka opisal kot dvojno centrirano bitje; vitalno nagonsko in duhovno-osebno. Sprejemal je tudi sublimacijo nagonov. Dejal je, da izvorna moč torej ni duh, temveč so izvorna moč nagoni. Duh je lahko močan šele po tem, ko si podreja in usmerja nagonsko vedenje.
Vrstica 59 ⟶ 60:
=== Ljubezen in odnos do fenomenologije ===
Ko so uredniki revije ''Geisteswissenschaften'' povabili Schelerja (leta 1913), da bi pisal o takrat razvijajoči se filozofski metodi fenomenologije, je imel Scheler pomisleke glede dane naloge, saj bi lahko le poročal o svojem lastnem pogledu na fenomenologijo in ni obstajala »fenomenološka šola« definirana s strani
To, kar je predstavljeno v fenomenologiji, razumemo le, če vidimo in občutimo neko dejanje sami. Bistva niso nikoli podana zunanjemu opazovalcu brez direktnega stika z objektom samim.
Scheler je prišel do novih odkritij v več področjih filozofije. Uveljavil se je kot eden najbolj kreativnih zgodnjih fenomenologov.
=== Vrednota personalizma ===
Vrstica 69 ⟶ 70:
=== Socialistična in politična teorija ===
Schellerjeva socialna in politična teorija dozori v okviru intelektualnega ozadja socioloških in političnih debat v zgodnjem 20. Stoletju. Kontekst Schellerjeve misli je nastanek sociologije kot znanosti, s tem Scheller želi postaviti samega sebe v središče kritike znanosti med glavnimi filozofi in
V svojih zgodnejših delih Scheller zastopa krščansko stran politične levice . Takratno glavno vprašanje za Schellerja v Nemčiji je bilo, če ali obstaja alternativa liberalizmu, ali pa če je socializem sploh mogoč. Scheller trdi, da je krščanska demokracija najboljša možna alternativa. Kasneje v njegovih delih
== Vpliv na Schelerjevo delovanje ==
Nanj je zelo veliko vplival Edmund Husserl. Husserlova fenomenologija je Schelerju nedvomno pomagala premagati določene omejenosti
Na podlagi Husserlove fenomenološke teorije je teorijo intencionalnosti kritično preoblikoval v teorijo realnosti.
Vrstica 81 ⟶ 82:
== Scheler v slovenskem jeziku in na Slovenskem ==
Prvi slovenski prevodi Schelerjevih del prihajajo zelo pozno, čeprav je bilo zanimanje zanj na slovenskem zelo veliko že po prvi svetovni vojni. Na Schelerjevo filozofijo so se pogosto opirali Slovenci kot na primer
== Bibliografija ==
Vrstica 104 ⟶ 105:
1. Project Gutenberg: <nowiki>http://www.gutenberg.org/ebooks/author/6583</nowiki>
2.
== Viri ==
| |||