Friedrich Schleiermacher: Razlika med redakcijama

'''Friedrich Daniel Ernst Schleiermacher''', je bil [[Nemci|nemški]] [[filozof]] in oče[[teolog]], moderne* teologije[[21. Večinoma se je ukvarjal s filozofijonovember]] [[Religija|religije1768]] in hermenevtike in tako prispeval k razvoju, [[KrščanstvoWrocław|krščanstvaBreslau]]., Rodil[[Kraljevina sePrusija]], je 21. novembra 1768 in umrl† [[12. februarjafebruar]] [[1834]].

Schleiermacher se je rodil leta 1768 v Breslauvu (NemčijaBrandenburška provinca, Kraljevina Prusija) kot sin pruskega vojščaka. Svojo študijsko pot je začel v [[pietizem|pietistični]] (protestantskiluteranski) šoli Herrnhuter Brüdergemeine. Zaradi dvomov v nekatere pietistične doktrine, ki se jih je učil na tej šoli, se je prešolal na univerzoUniverzo Halle (Berlin)v Berlinu. Tam je nadaljeval s študijem [[teologija|teologij]]eteologije in leta 1790 tudi diplomiral. V času študija je večino časa posvečal preučevanju [[Kant]]ove filozofije. Kot produkt le-te so nastali številni neizdani eseji, ki so miselno nasprotovali Kantovemu mišljenju. Malo kasneje je začel pisati tekste z religiozno tematiko. Med leti 1794 in 1696 je deloval kot pastor v Landsbergu. Nato se je preselil v Berlin, kjer je postal bolnišnični župnik. Takrat je srečal tudi znane predstavnike romantike, ki so ga med drugim navdihovali pri ustvarjanju. Tako je med drugim nastalo eno njegovih najpomembnejših del, ''O religiji (govori izobraženim med njenimi zaničevalci)''. Med leti 1799 in 1804 se je prevajal [[Platon]]ove dialoge. Ti so bili izdani med leti 1804 in 1828. Ob tem se je ukvarjal tudi s problematiko prevajanja.

Schleiermacher je v svoji karieri sprejel Kantovo načelo o tem, da je znanje omejeno z izkušnjami, vendar ga je priredil po svoje. Sprejel je namreč obstoj tako imenovanega »[[Ding an Sich]]« oz. [[noumen]]<nowiki/>a (stvar, ki obstaja, vendar je ne moremo na nikakršen način zaznati) in ga po svoje imenoval kar '' das Sein'', bit.

Schleiermacher je bil zelo aktiven na področju hermenevtike in je zato v mnogih virih zaznamovan kot »oče hermenevtike«. Njegovih del s tega področja sicer ni veliko, se je pa z njo zagreto ukvarjal kot učitelj med predavanji. Vsi zapisi na to temo so bili skrbno zbrani po njegovi smrti, pozneje se je po njegovi zaslugi razvila v svobodno vejo znanosti. Ukvarjal se je večinoma z alternativno interpretacijo biblijskih in klasičnih besedil, ki so bila dotlej javnosti predstavljena specifično, ustaljeno in nerazumljivo. Za popolno interpretacijo vseh besedil je sestavil sistem, ki ga je poimenoval »[[Kunst des Verstehens]]« oz. »umetnost razumevanja«. Z njim je interpretacijo besedila razdelil na upoštevanje in opazovanje misli in ciljev pisatelja (psihološka interpretacija) ter na splošno uporabo jezika (slovnična interpretacija). Glavni cilj hermenevtike je bil zanj razumevanje, ki pa ga mora čim natančneje izraziti z besedami; interpretator mora uporabljati čim primernejši jezik in poleg tega še paziti in budno spremljati, če mu poslušalci sledijo. Izogibati se mora nejasnostim, ki so lahko plod govorčevega nerazumevanja ali pa plod površnega izražanja.

Schleiermacher je za seboj pustil velik vpliv na področju teologije, ki je bil še posebej opazen v 19. in na začetku 20. stoletja. Med letoma 1925 in 1955 so bili njegovi pogledi napadeni s strani neortodoksne teologije, ustanovljene s strani [[Karl Barth|Karla Bartha]] in [[Emil Brunner|Emila Brunnerja]]. Pozneje se je spet pojavilo cenjenje in raziskovanje filozofovih del, zaradi vnovičnega zanimanja za teologijo 19. stoletja.