Ivo Urbančič: razlika med redakcijama

dodanih 105 zlogov ,  pred 1 letom
m
Rodil se je v kmečki družini. Ko je bil še otrok, se je njegova družina zaradi [[fašizem|fašističnega]] preganjanja preselila v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Šest let so preživeli v [[Bistrica, Bitola|Bistrici]] pri [[Bitola|Bitoli]], kjer so se naselili slovenski izseljenci iz [[Julijska krajina|Julijske krajine]]. Leta 1937 so se preselili v [[Črešnjevec, Slovenska Bistrica|Črešnjevec]] pri [[Slovenska Bistrica|Slovenski Bistrici]]. Tam se je mladi Ivo srečal z [[Jože Pučnik|Jožetom Pučnikom]], s katerim je bil dolgoletni prijatelj.
 
Po končani tehniški srednji šoli v [[Kranj]]u je eno leto v Beogradu poslušal predavanja iz komunikacijske tehnologije. Leta 1960 ga je Pučnik prepričal naj se vpiše na [[Univerza v Ljubljani|Univerzo v Ljubljani]], kjer je ob delu tehnologa v tovarni [[Iskra (podjetje)|Iskra]] študiral filozofijo. Med študijemLeta 1964 je sodelovalzačel sraziskovati skupinooziroma mladihdelati intelektualcevna Inštitutu za sociologijo in filozofijo Univerze v Ljubljani, imenovanokjer Kritičnaje generacija.postal Letaleta 1970 znanstveni svetnik. Istega leta je [[doktorat|doktoriral]] na [[Univerza v Zagrebu|Univerzi v Zagrebu]]. VPromoviral letihje iz teme ''Ontološki pomen sklopa proizvodnja-potreba v Marxovi filozofiji''. 1969 in 1970 je študiral ob pomoči štipendije avstrijske vlade na [[Univerza na Dunaju|Univerzi na Dunaju]], 1971-72 pa ob pomoči Humboldtove štipendije na [[Univerza v Kölnu|Univerzi v Kölnu]], kjer je sodeloval s [[Karl-Heinz Volkmann-Schluck|Karl-Heinzom Volkmann-Schluckom]]. V letu 1964 je začel raziskovati na Inštitutu za sociologijo in filozofijo Univerze v Ljubljani, kjer je postal 1970 znanstveni svetnik. Bil je kritičen do [[titoizem|titoizma]], kar mu je onemogočilo pedagoško delo na Univerzi. Inštitut mu je uspelo preusmeriti v neke vrste zatočišče za kritične intelektualce. Med osebnostmi, ki jih je pripeljal nanj, je bil tudi [[Slavoj Žižek]].
 
V 1980-ih je bil urednik pri [[Slovenska matica|Slovenski matici]], kjer je vodil prevod in prvo izdajo več zahodnih mislecev v slovenščino ([[Husserl]], [[Heidegger]]), pomagal pa je izdati in prevesti celotno delo [[Friedrich Wilhelm Nietzsche|Nietzscheja]]. Ustanovil je Slovensko fenomenološko društvo (prvi predsednik) in revijo ''Phainomena'' (prvi urednik).