Francoski park: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 14:
Parki ''à la française'' so se razvili iz francoskega [[renesansa|renesančnega]] vrta, sloga, ki se je zgledoval po italijanskem renesančnem vrtu iz začetka 16. stoletja. Za italijanski renesančni vrt, ki ga je zaznamoval vrt Boboli v [[Firence|Firencah]] in Villa Medici v Fiesoli v [[Toskana|Toskani]], je bilo značilno blazinasto sajenje ali ''parterres'' ([[parter (vrtna umetnost)|parter]]), oblikovan v geometrijske oblike in določene simetrične vzorce, z uporabo fontan in [[slap|kaskad]] so vrt animirali, stopnišča in rampe so združile različne ravni vrta, jame, labirinti in kipi so dodali mitološke teme. Vrtovi so bili zasnovani da predstavljajo harmonijo in red, ideale renesanse in kot spomin na vrline starega Rima.
Po uvedbi v Italiji leta 1495, kjer je vrtove in gradove videl neapeljski kralj [[Karel VIII. Francoski|Karel VIII.]], je pripeljal italijanske obrtnike in oblikovalce vrtov, kot je bil Pacello da Mercogliano, v Neapelj in naročil izvedbo vrtov v italijanskem slogu na njegovem stalnem prebivališču na [[Château d'Amboise]] in na drugem zasebnem prebivališču v Amboisu, Château Gaillard. Njegov naslednik [[Henrik II. Francoski|Henrik II.]], ki je tudi potoval po Italiji, je srečal [[Leonardo da Vinci|da Vincija]] ustvarjati v bližini [[Château de Blois]]. <ref>Wenzler, Architecture du jardin, pg. 12</ref> V letu 1528 je kralj [[Franc I. Francoski]] začel ustvarjati nove vrtove v [[
Leta 1536 je arhitekt [[Philibert de l'Orme]], po vrnitvi iz Rima, oblikoval vrtove [[Château d'Anet]] sledeč italijanskim pravilom razmerij. Skrbno urejena harmonija Aneta, s svojimi parterji in vodnimi površinami povezanimi z oddelki zelenja, je postal eden prvih in najbolj vplivnih primerov klasičnega francoskega vrta. <ref name="jeannel">Bernard Jeannel, ''[[Le Nôtre]]'', Éd. Hazan, p. 17</ref>
| |||