Gozdovniki: Razlika med redakcijama

V decembru [[1925]] je na Slovenskem nastala tudi slovenska gozdovniška organizacija. Ustanovili so jo inženir Hinko Pajer, Črtomir Zorec, Branimir Kozinc in Vladimir Kravos. Gozdovniki in skavti so sprva delovali enotno, skupaj so taborili in se srečevali na sestankih. Do večjih razhajanj je prišlo leta [[1924]]. Gozdovniška organizacija v [[Slovenija|Sloveniji]] se je od leta [[1929]] imenovala ''Jugoslovanska gozdovniška liga''. Središče jugoslovanskih gozdovnikov je bilo v Sloveniji, z močno gozdovniško družino v [[Zagreb]]u in poskusi gozdovništva v [[Sarajevo|Sarajevu]]. Če se je gozdovniška misel in organizacija rodila v [[Ljubljana|Ljubljani]], pa se je do [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] najmočneje in najkvalitetneje razvila v [[Maribor]]u. Med prvimi mariborskimi organizatorji gozdovnikov je bil kasnejši slikar [[Zoran Mušič]]. Jugoslovanskih gozdovnikov se je s pozdravnim pismom ob ustanovitvi spomnil sam Ernest Thompson Seton. Običajno so taborili na Gorenjskem, v bližini Žirovnice ali v Martuljku. Oblikovali so svoj tip šotora. Ob začetku druge svetovne vojne aprila [[1941]] je nemški okupator prepovedal in ukinil tudi gozdovniško organizacijo.