Dravit je po kemijski sestavi natrijev magnezijev aluminijev borosilikat -– NaMg<sub>3</sub>Al<sub>6</sub>[(OH)<sub>4</sub>/ | (BO<sub>3</sub>)<sub>3</sub>( | Si<sub>6</sub>O<sub>18</sub>)]. Strukturo mu določa razporeditev [[atom]]ov [[silicij]]a in [[kisik]]a v šesteren obročasti silikat Si<sub>6</sub>O<sub>18</sub>, iz česar izhaja prostorska skupina R3m in kristalna oblika, ki je trigonalna (ditrigonalno piramidna vrsta simetrije). Od ostalih turmalinov se dravit loči že na pogled, saj ima značilno medeno rjavo do temno rjavo ali skoraj črno barvo. Zaradi velike trdote (od 7-7,5 po [[Mohsova lestvica|Mohsovi lestvici]]) so prozorni turmalini živih barv cenjeni dragi kamni. Doslej najdeni draviti zaradi mnogih tankih razpokic in slabe prozornosti niso bili primerni za brušenje in draguljarstvo. Le redki draviti so prozorni, večinoma so le prosojni, vsi pa imajo steklast ali na prelomnih ploskvah smolnat sijaj. Običajno ima obliko stebričastih kristalov s prevladujočo tristrano in podrejeno šeststrano prizmo, na katerih so lahko izražene vzdolžne ''brazde''. Na obeh koncih zaključeni kristali nimajo nujno enakih oblik “vršnih” kristalnih ploskev. Večinoma so to enostavne ali kompleksne trigonalne piramide, ali pinakoid.
Kristali dravita in nahajališče Dobrava pri Dravogradu so del slovenske geološke dediščine z najvišjo stopnjo varovanja.
