Jan Patočka: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
pravopis |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 2:
'''Jan Patočka''', [[Čehi|češki]] [[filozof]], * [[1. junij]] [[1907]], [[Turnov]], [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], † [[13. marec]] [[1977]], [[Praga]], [[Češkoslovaška]].
Na račun njegovih prispevkov k [[fenomenologija|fenomenologiji]] (filozofsko gibanje v začetku 20. stoletja) in zgodovini filozofije ga štejemo med najpomembnejše filozofe 20. stoletja. Po študiju v Pragi, Berlinu in Freiburgu je bil eden izmed zadnjih učencev [[Edmund Husserl|Edmunda Husserla]] (začetnik fenomenologije) in [[Martin Heidegger|Martina Heideggerja]]. Med študijem v Freiburgu ga je med drugimi poučeval tudi [[Eugen Fink]], s katerim je preko filozofije sklenil dobro prijateljstvo.
== Življenje ==
Patočka je imel v otroštvu intelektualno vzgojo, ki mu jo je nudil oče kot klasični [[filolog]]. V stik s filozofijo pa je prišel nekako takole: »''… generacija, ki sem ji pripadal, ni prišla do filozofije zaradi interesov dobe na podlagi perečih aktualnih problemov, tudi ne zaradi gole spekulativne vloge filozofije – to je bilo prej iskanje nekakšnega duhovnega središča življenja, ki pa se je sčasoma poglabljalo pri srečanju z živahnim strujanjem evropskega mišljenja''«.
Na [[Karlova univerza v Pragi|Karlovi univerzi v Pragi]] je diplomiral iz filozofije, filologije in romanistike. Po končanih študijih se je odpravil v Pariz, Berlin in Freiburg, kjer se je spoznal s Husserlovo in Heideggerjevo filozofijo. Na Patočka je velik vtis naredila pariška [[Sorbona]], še posebej leta 1929. Tam je bil poudarek na študiju filozofije, proučevanju klasičnih tekstov in v kadrovskih predavanjih. Tega leta je imel svoja predavanja na Sorboni tudi Husserl in ta so Patočko naravnost fascinirala. V letih 1932-1933 je bil
Po vrnitvi je bil med organizatorji krožka Pariške filozofije, ki ga je pomagal ustanoviti s slavnim profesorjem Utitzem, Husserlovim učencem in profesorjem na
Patočka se je posvetil učiteljskemu delu na Filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi, kjer je deloval vse do leta 1949, ko je moral zaradi političnih razlogov zapustiti docentsko mesto. Nenehno je deloval poklicno, a je doma lahko objavljal zelo malo, saj so ga oblasti po letu 1948 na Češkem preganjale, zato je mnogo več objavljal na tujem. Leta 1968 je postal stalni profesor za filozofijo in njegova predavanja o fenomenologiji so mu prinesla sloves vrhunskega filozofa. Leta 1972 se je moral ponovno odpovedati svojemu učiteljskemu mestu, a se filozofiji ni odpovedal. Na zasebnih seminarjih in predavanjih je za izbrane poslušalce razlagal svojo fenomenološko naravno filozofijo zgodovine.
Vrstica 32:
*''Kaj je in kaj ni Listina 77 (Nova revija, nov.-dec. 2007 (letna št. 26, str. 120-122))''
*''Duhovni človek in intelektualec (Nova revija, nov. 2013 (letna št. 22, str. 323-341))''
*''Ali je tehnična
*''Od opazovalca do disidenta (Keria, 2013 (letna št. 15, str. 49-64))''
*''Krivoverski eseji o filozofiji zgodovine'' - prevod izdan leta 1975 (Cankarjeva založba, 1997)
Vrstica 58:
{{DEFAULTSORT:Patočka, Jan}}
[[Kategorija:Češki filozofi]]
[[Kategorija:Filozofi 20. stoletja]]
[[Kategorija:Fenomenologi]]
[[Kategorija:Diplomiranci Karlove univerze v Pragi]]
[[Kategorija:Predavatelji na Karlovi univerzi v Pragi]]
|