Salzburg (zvezna dežela): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
dodano iz de wiki |
||
Vrstica 39:
'''Salzburg''' (nemško ''Land Salzburg'', starejše slovensko tudi ''Solnograško'') je [[zvezna dežela Avstrije]]. Glavno mesto je [[Salzburg]]. Neodvisen zgodovinski razvoj zvezne dežele kot duhovne [[knezo-nadškofija Salzburg|knezo-nadškofije]] od 1328 do 1803 in kot [[vojvodina Salzburg]] do leta 1805 ter njena pripadnost bavarskemu cesarskemu krogu v tem času, razlikuje deželo od zgodovine vseh drugih avstrijskih dežel.
== Geografija ==
Dežela Salzburg ima površino 7.156,03 km². Najvišja nadmorska višina je [[Großvenediger]] z nadmorsko višino 3657 m in je četrta najvišja gora v Avstriji. 174 km deželne meje je tudi avstrijska državna meja, večinoma na severozahodu med [[Bavarska|Bavarsko]] / [[Nemčija]] in manjši del na jugozahodu z [[Južna Tirolska|Južno Tirolsko]] / [[Italija]]. Sicer pa Salzburg meji na [[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolsko]] na zahodu in jugozahodu, [[Zgornja Avstrija|Zgornjo Avstrijo]] na severovzhodu, [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajersko]] na vzhodu in [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]] na jugu.
=== Geomorfološka delitev ===
Geomorfološko je dežela Salzburg razdeljena na pet pokrajin (''Gaue''), katerih meje so identične političnim okrožjem dežele.
Severni del dežele je razdeljen na dve pokrajini:
* ''Flachgau'' je najbolj severno območje dežele, ki vključuje tudi neposredno bližino mesta Salzburg na jugu. Njeno ime, ki temelji na imenih druge pokrajine 'v gorah', je nastalo pozno in izraža geografsko naravo območja. To sestavljajo salzburško alpsko predgorje in manjši deli skupine Osterhorn, ki spada v [[Severne apneniške Alpe]].
* ''Tennengau'' na jugu meji na Flachgau in obsega območje okoli mesta [[Hallein]] in občin južno od njega. Ime izvira od gorovja Tennengebirge, katerega prvi del vsebuje besedo ''tanne'' (jelka). V bistvu zajema široko dolino reke [[Salzach]] in gore Severnih apneniških Alp na obeh straneh
Južni del dežele Salzburg je razdeljen na tri pokrajine:
* ''Pinzgau'' zavzema zahodni del. Ime lahko izvira od keltskega plemena Ambisonter. Običajna razlaga je, da se območje imenuje po ''binden'' (ločje), saj se ta rastlina se še vedno pojavlja ob neurejeni Salzach.
• ''Pongau'' tvori sredino treh južnih pokrajin. Ime izhaja iz ''Pongo'', nekdanjega imena današnjega Bischofshofna. Verjetno pride ''Pongo'' iz keltske ''bona'' (mejno) območje, raven hrbet; možna je tudi povezava z ''Bohne''; tu je mišljen bob (''Vicia faba''), ki so ga našli tukaj.
• ''Lungau'' je na jugovzhodu dežele Salzburg. Izvor imena ni pojasnjen, zagotovo pa sega v slovansko ali keltsko besedo. Možna je povezava z ''Lonka'', ime je izhajalo iz identične slovanske besede za 'močvirje' za potok na severu Lungaua.
Ta tri južna območja si delijo [[Zahodne Ture|Visoke Ture]], Lungau pa tudi [[Vzhodne Ture|Nizke Ture]], obe pa pripadata Centralnim Alpam. Skupaj jih - zlasti z vidika manj gorskih območij dežele Salzburg - imenujejo ''notranje gore'' (''Innergebirg'').
===Večja mesta===
Salzburške občine z mestnimi privilegiji:
{{colbegin}}
* [[File:AUT Salzburg (Stadt) COA.svg|15px]] [[Salzburg]] (148.521 preb.)
* [[File:AUT Hallein COA.jpg|16px]] [[Hallein]] (20.022 preb.)
* [[File:AUT Saalfelden COA.svg|15px]] [[Saalfelden]] (16.046 preb.)
* [[File:Wappen at st johann.png|15px]] [[Sankt Johann im Pongau]] (10.740 preb.)
* [[File:AT Bischofshofen COA.svg|16px]] [[Bischofshofen]] (10.352 preb.)
* [[File:AUT Zell am See COA.svg|15px]] [[Zell am See]] (9.683 preb.)
* [[File:Wappen at seekirchen.png|15px]] [[Seekirchen am Wallersee]] (9945 preb.)
* [[File:Wappen at neumarkt am wallersee.png|15px]] [[Neumarkt am Wallersee]] (5.846 preb.)
* [[File:Wappen at oberndorf bei salzburg.png|15px]] [[Oberndorf bei Salzburg]] (5.600 preb.)
* [[File:Wappen at mittersill.png|15px]] [[Mittersill]] (5.443 preb.)
* [[File:AUT Radstadt COA.jpg|15px]] [[Radstadt]] (4.864 preb.)
{{colend}}
Wals-Siezenheim, skupna občina z okoli 12.000 prebivalci, je znana kot ''največja vas'' v Avstriji.
== Arhitektura ==
[[Salzburška stolnica]] je bila prva baročna zgradba v nemško govorečem umetniškem svetu. Dve pomembni zgradbi, ki so ju začeli graditi salzburški nadškofje, sta [[grad Hohenwerfen]] in [[trdnjava Hohensalzburg]]. Prvi salzburški nadškof je bil Arno Salzburški (785–821), v njegovo čast je poimenovan svetovno znan pohodniški krog – ''Arnoweg''.
Prevladujoči stilski elementi salzburške arhitekture izvirajo iz obdobja [[baročna arhitektura|barok]]a in [[rokokojska arhitektura|rokoko]]ja.
Zgodovinsko središče mesta Salzburg je UNESCO uvrstil na seznam svetovne dediščine.
== Zgodovina ==
[[Slika:Alpen by Horst Michael Lechner.jpg|thumb|Za Salzburg tipična alpska pokrajina v bližini sv. Kolomana]]
Zgodovina naselitve Salzburga sega v najstarejše obdobje [[neolitik]]a. Najstarejše ime mesta prihaja od [[Kelti|Keltov]]: [[Iuvavum]]. Pod Rimljani je bil Iuvavum upravno okrožje znotraj province [[Noriško kraljestvo|Noricum]] in Noricum ripense (rimska provinca, ki je nastala v začetku 4. stoletja z delitvijo nekdanje Noricuma). Ker so Bavarci zavzeli deželo v 6. stoletju, je območje poznejše pokrajine Salzburg pripadlo vojvodini Bavarski. Z ustanovitvijo ali obnovo [[Samostan sv. Petra, Salzburg|samostana svetega Petra]] leta 696 in ustanovitvijo [[Benediktinski ženski samostan Nonnberg|ženskega samostana Nonnberg]] leta 713 na ruševinah rimskega Iuvavuma, je sv. Rupert leta 739 ustanovil škofijo, [[Salzburška nadškofija|salzburško nadškofijo]] leta 798 in s tem središče bavarske cerkvene province. Ta je zajela skoraj celotno starobavarsko območje.
Nadškofu Eberhardu II., zagovorniku [[Staufovci|Staufovcev]], je uspelo med letoma 1200 in 1246 iz [[grofija|grofij]], sodnih okrožij in upraviteljev zgraditi zaprto nadškofijsko ozemlje. S priznanjem meja te - sprva še bavarske - dežele Salzburg s strani vojvode Henrika XIII. Landshuta leta 1275 se je Salzburg začel ločevati od vojvodstva Bavarske. Leta 1328 je Salzburg s sprejetjem lastnih regionalnih predpisov postal v veliki meri samostojna dežela v [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetem rimskem cesarstvu]]. Kot knezo-nadškofija Salzburg se je razvila v varovalno deželo med Bavarsko in [[Habsburžani|habsburškimi]] deželami. Vendar je do konca starega cesarstva veljala za del Bavarske v pokrajinskem smislu (torej je bila del bavarskega cesarskega okrožja; [[Abraham a Santa Clara]] govori o »Salzburg in Bayernu«.
V 15. in 16. stoletju ni bila samo trgovina s soljo velikega gospodarskega pomena, ampak tudi pridobivanje zlata v Raurisu in v dolini Gastein Tal. Količina izkopanega zlata je bila krateko obdobje največja v srednji Evropi. Povečalo se je bogastvo dežele Salzburg, vendar so se povečale tudi socialne napetosti med bogatimi meščani in plemiči ter revnim podeželskim prebivalstvom. V povezavi z avtokratsko uveljavitvijo knezo-nadškofov so napetosti v letih 1462/63 in 1525 pripeljale do kmečkih uporov, ki so se začeli v gorskih pograjinah. Kmečka vstaja leta 1525 se je oblikovala tudi z vzponom [[protestantizem|protestantizma]]. Zaradi tega so bili protestanti večkrat razseljeni. Največji val izselitev se je zgodil pod knezo-nadškofom Leopoldom Antonom, grofom Firmianom, ki je leta 1731/32 iz dežele izgnal okoli 20.000 salzburških protestantov (''Salzburger Exulanten'' – salzburški izgnanci).
Leta 1803 je [[kneževina]], kot sekularizirano salzburško volilno telo, prišla pod habsburškega velikega vojvodo Ferdinanda III. Toskanskega, leta 1805 je skupaj s knezoškofom Berchtesgadna pripadel Avstrijskemu cesarstvu, ustanovljenem leta 1804. Leta 1810 je Salzburg kot Salzachkreis postal bavarska provinca. Po [[Dunajski kongres|dunajskem kongresu]] 1814 / 15 je bil Salzburg leta 1816 dokončno vključen v Avstrijsko cesarstvo. Do leta 1850 je kot Salzburgkeis ostal le del Avstrije nad Ennsom (Zgornja Avstrija). Zahodni deli Salzburga, ki so do tedaj že pripadali Salzburgu in nekdanji knezškof Berchtesgadna, so ostali z Bavarsko, Zillertal in Windischmatrei (Matrei v Vzhodni Tirolski) pa sta bila priključena Tirolski.
Leta 1850 je Salzburg z odločbo cesarja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški |Franca Jožefa I.]] postala s avstrijska kronska dežela, ki je imela od leta 1861 svoj deželni zakonodajni organ in [[Deželni zbor (Avstrijsko cesarstvo)|deželni odbor]] kot izvršni organ, ki je temeljil na ''februarskem patentu'', oblika poznejše deželne vlade (ime deželne vlade je bilo takrat znano kot guvernerstvo). Dežela je zdaj izvolila tudi mandate predstavniškemu domu ''Reichsrat'' (deželnem zboru).
Konec oktobra 1918 in do 12. novembra 1918 je dežela Salzburg postala del Nemške Avstrije in od 25. oktobra 1919 Republika Avstrija. Na neuradnem referendumu 29. maja 1921 je 99,3 % volivcev glasovalo za aneksijo Salzburga k nemškemu rajhu. Odcepitev od Avstrije je nasprotovala avstrijski ustavi in povezavi nemškega rajha s [[Senžermenska mirovna pogodba (1919) |Saint-Germainsko pogodbo]], tako da plebiscit ni imel ustreznih političnih posledic.<ref>Wilhelm J. Wagner, ''Bildatlas der österreichischen Zeitgeschichte 1918–1938'', Böhlau, Wien/Köln/Weimar, 2007, Seiten 93, ISBN=978-3-205-77230-9, [https://books.google.de/books?id=GomuR_nkaoYC&pg=PA93&lpg=PA93&dq=Salzburg+29.+Mai+1921+99,3+%25&source=bl&ots=PMKaKDjMBB&sig=5L5C3D-lwfhtvi3etCuF4euZMIc&hl=de&sa=X&ved=0CC4Q6AEwA2oVChMItZOoz5DexwIVw6tyCh33iAm1#v=onepage&q=Salzburg%2029.%20Mai%201921%2099%2C3%20%25&f=false Digitalisat] Zugriff=2015-09-04</ref>
Kot celotna Avstrija je tudi Salzburg od leta 1934 do 1938 diktatorsko vladan. V času nacistične diktature (1938–1945) je bil Salzburg edina nekdanja avstrijska dežela z nespremenjenimi nacionalnimi mejami. Tovarna Eugen Grill v Halleinu je bila v času nacistov največje oboroževalno podjetje v deželi. V tako imenovanem obdobju okupacije (1945–1955) je Salzburg, tako kot Zgornja Avstrija južno od Donave in del Dunaja, pripadal ameriškemu okupacijskemu območju.
== Religija ==
Rimskokatoliška cerkev je z 61,2 % največja verska skupnost v deželi Salzburg, drugih 2,9 % so protestantski. Po ocenah 3,7 % prebivalstva danes pripada pravoslavni cerkvi, 5,6 % je muslimanov in 0,01 odstotka Judov (vsi podatki: od začetka leta 2018).<ref>{{cite web | url=https://www.salzburg24.at/news/salzburg/salzburger-grenzfall-ueber-20-glaubens-gemeinschaften-in-salzburg-69591712 | title=Über 20 Glaubens-Gemeinschaften in Salzburg | publisher=SALZBURG24 | accessdate=2019-06-12}}</ref>
O verski sestavi preostalega prebivalstva ni na voljo trenutnih podatkov. Te številke so bile nazadnje zbrane ob popisu leta 2001: takrat je 3,9 % prebivalstva pripadalo drugim verskim skupnostim (ki niso navedene zgoraj), 9,6 % je bilo neverujočih, še 3,1 % pa ni izjavilo o svoji veri.<ref>{{cite web | url=https://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_nach_dem_religionsbekenntnis_und_bundeslaendern_1951_bis_2001_022885.pdf | title=Bevölkerung nach dem Religionsbekenntnis und Bundesländern 1951 bis 2001 (pdf) | publisher=Statistik Austria | accessdate=2019-06-12}}</ref>
== Europska regija ==
Dežela Euregio Salzburg - Berchtesgadener - Traunstein obstaja od leta 1995. To je združenje na lokalni ravni za izboljšanje raznolikega medvladnega sodelovanja pri izvajanju evropskih idej. <ref>{{cite web | url=http://www.euregio-salzburg.eu/ | title=Information zur Euroregio | publisher= EuRegio Salzburg – Berchtesgadener Land – Traunstein | accessdate=2015-04-01}}</ref>
== Gospodarstvo, promet in infrastruktura ==
V primerjavi s povprečnim bruto domačim proizvodom Evropske unije, izraženim v standardih kupne moči, je dežela Salzburg leta 2014 dosegla vrednost indeksa 152 (EU-28: 100, Avstrija: 129) <ref name="eurostat">{{Internetquelle |url=http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=nama_10r_3gdp&lang=de |titel=Bruttoinlandsprodukt (BIP) zu laufenden Marktpreisen nach NUTS-3-Regionen |hrsg=Eurostat |datum=2016-02-26|zugriff=2016-12-03}}</ref>. Leta 2016 je bil Salzburg z 48.700 EUR bruto domačim proizvodom na prebivalca v Avstriji najbogatejša dežela pred Dunajem <ref name=":0">{{Internetquelle |autor= |url=http://wko.at/statistik/bundesland/basisdaten.pdf |titel=Basisdaten Bundesländer |werk= |hrsg= |datum= |zugriff=2018-11-01 |sprache=}}</ref>.
Turizem je eden najpomembnejših gospodarskih sektorjev. Zaradi svoje alpske lege dežela uspeva v poletnem in zimskem turizmu. Za Tirolsko je dežela Salzburg avstrijska dežela z največ prenočitvami (od leta 2001 do 2011 med približno 21,5 in 24,5 milijona letno)<ref>[http://www.statistik.at/web_de/statistiken/tourismus/beherbergung/ankuenfte_naechtigungen/030029.html Tourismusstatistik der Statistik Austria] vom 1. März 2012, abgerufen am 2. August 2012</ref>. Turistično trženje dežele koordinira SalzburgerLand Tourismus GmbH. Turistična združenja zvezne dežele Salzburg so delničarji te gospodarske pravne družbe z 51-odstotnim deležem. Dežela Salzburg ima v lasti nadaljnjih 40 % in 3 % vsaka od zbornic <ref>[https://unternehmen.salzburgerland.com/slt/ Unternehmenswebseite der SalzburgerLand Tourismus GmbH, abgerufen am 11. März 2019]</ref>.
Salzburg je zaradi posebnega geografskega položaja glede prometne tehnike in gospodarnosti tesno povezana z bavarskimi okrožji Berchtesgadener Land in Traunstein. Najkrajša cestna povezava do mest in občin Pinzgau vodi skozi tako imenovani Kleine Deutsche Eck (Salzburg - Bad Reichenhall - Lofer). Freilassing (Salzburghofen je bilo nekoč predmestje Salzburga) in Bad Reichenhall sta ekonomsko povezana s Salzburgom.
Največji ponudnik infrastrukture v zvezni deželi je Salzburg AG, ki upravlja približno tri četrtine mesta in zvezne dežele Salzburg. Ponuja elektriko, vodo, zemeljski plin in daljinsko ogrevanje in je upravljavec različnih sistemov javnega prevoza. Podjetje ponuja tudi telekomunikacijske storitve (telefon, internet, kabelska TV).
== Sklici ==
Vrstica 66 ⟶ 141:
[[Kategorija:Zvezne dežele Avstrije]]
[[Kategorija:Zvezna dežela Salzburg|*]]
[[Kategorija:Statistične regije NUTS
{{normativna kontrola}}
| |||