Kominterna: Razlika med redakcijama

'''Kominterna''' (daljše '''Kom'''unistična '''interna'''cionala; [[ruščina|rusko]] Комминтерн, ''Komintern'' - '''Комм'''унистический '''Интерн'''ационал, ''Kommunističeskij Internacional''; tudi: '''Tretja internacionala''') je bila mednarodna zveza [[komunizem|komunističnih]] [[stranka|strank]] in sorodnih gibanj z vsega sveta. Leta [[1919]] jo je v [[Moskva|Moskvi]] ustanovil [[Vladimir Iljič Uljanov|Lenin]]. Kominterna je posegala v notranje življenje posameznih KP: komunistične partije po vsem svetu, v različnih državah, so lastno politiko usmerjale, glede na zahteve in potrebe Kominterne. Zagotavljala je finančno in organizacijsko pomoč komunističnim funkcionarjem, ki so se borili za oblast in komunističnim strankam po vsem svetu, s ciljem izvedbe svetovne komunistične revolucije. Podpirala je državne prevrate komunistov v različnih državah, vendar zahtevala, da so vse komunistične partije v svojem delovanju strogo podrejene Moskvi. Člani Kominterne so tesno sodelovali s sovjetsko tajno policijo [[NKVD]], ki so jo oskrbovali z informacijami iz tujine. Čeprav je imela Kominterna svoje predsednike, je bila v letih od 1919 do [[1924]] pod neposrednim vodstvom voditelja Lenina. Po Leninovi smrti je vodstvo nad Kominterno prevzel [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]]. Slednji je na zahtevo Zahodnih zaveznikov, [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], s ciljem zavezništva proti [[nacizem|nacistični]] [[Nemčija|Nemčiji]] leta 1943 razpustil Kominterno, skrivoma pa še vedno ohranil nadrejen položaj nad voditelji komunističnih strank v drugih državah. Med slovenskimi člani Kominterne so bili tudi [[Edvard Kardelj]], [[Matija Maček]], [[Dragotin Gustinčič]], [[Franc Leskošek]], [[Prežihov Voranc|Lovro Kuhar]] in drugi.