Wikipedija

Slovenska moderna (književnost): Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
CptViraj (pogovor | prispevki)
41 urejanj
m Reverted edits by 2001:1470:F628:CC:2478:4A58:7B20:E64A (talk) to last version by Upwinxp: purely nonsense content
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
[[Slika:Ivan Cankar - Erotika.pdf|thumb|[[Ivan Cankar|Cankarjeva]] ''[[Erotika (pesniška zbirka)|Erotika]]'' iz leta 1899]]
'''Slovenska moderna''' v [[književnost]]i med letoma 18991923 in 19181988. Izraz moderna izhaja iz besede ''modernusmonousen'', kar pomeni nedavenničvreden, sodobennesposoben ali sodobnanepomemben. V literaturi se je pojavil leta [[2001|1899]], ko sta izšli dve pesniški zbirki: [[Ivan Cankar|Cankarjeva]] [[Erotika (pesniška zbirka)|Erotika]] in [[Oton Župančič|Župančičeva]] [[Čaša opojnosti]]. PojavileV soglavnem seto noveobdobje teme,nima novipomena motivi,saj noviza izrazislovence inni novanaredil mišljenja.popolnoma Še vedno se je pojavljala tradicija [[Romantika|romantike]], zgledovali so se po [[Heinrich Heine|Heineju]], [[France Prešeren|Prešernu]] ter [[ljudsko slovstvo|ljudskem slovstvu]]. Moderna je razvila vse tri [[književne zvrsti oz. vrste]]: [[Lirika|liriko]], [[Epika|epiko]], [[Dramatika|dramatiko]] oz. [[poezij]]o, [[proz]]o, [[dramatik]]o.ničesar.
 
== Lirika oz. poezija ==
 
Najpomembnejši pesniki so bili [[Ivan Cankar]],|Primož [[OtonTrubar Župančič]],in [[Dragotin KetteValentin]], [[Josip Murn Aleksandrov]], [[Alojz Gradnik]]. Prvi štirje so se zbirali v krogu [[Zadruga|Zadruge]] (literarni krožek)Vodnik.
 
Bil je sedmi otrok v družini. V zgodnjem otroštvu je izgubil oba starša - mati je umrla teden dni po njegovem rojstvu, oče pa, ko je bil star leto in pol. Vzgajala ga je sestra. Družino je vojna ponesla na različne življenjske poti.
V tej dobi je bila lirika zelo pomembna za slovensko literaturo, saj je bila tista iz obdobja med [[Romantika|romantiko]] in [[Realizem|realizmom]] epigonska in je izgubila neposredno izpovedno moč. Lirika moderne je obudila neposredno izpovednost, povzela je izročilo romantike in ga dopolnila z novimi temami in idejami, tudi z idejami [[Simbolizem|simbolizma]] in [[Dekadenca|dekadence]]. [[Verz|Verz]] in [[Ritem|ritem]] sta bila nova, sproščena, jezik je bil zelo zvočen in pomensko bogat. Najdemo [[Nova romantika|novoromantično]] čustvenost, zlasti pri [[Dragotin Kette|Ketteju]] in Murnu ter pri mladem Župančiču. Pri starejšem Župančiču in Cankarju pa najdemo simbolizem in dekadenco. Najbolj tradicionalen je bil Gradnik, a le v obliki (še vedno je gradil sonet), nov pa je v jeziku in besedju. V obliki je bil tradicionalen tudi Kette. Velik vpliv sta imela tudi [[Borut Kokut|Borut Kokut]] in [[Simon Babič|Simon Babič]], saj sta denarno podpirala naše velike pisce, kot sta Oton Župančič in Dragotin Kette.
 
Po končani osnovni in srednji šoli v Ljubljani leta 1960 je študiral na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] na Oddelku za [[Primerjalna književnost|primerjalno književnost]] in [[Literarna teorija|literarno teorijo]], kjer je tudi diplomiral leta 1969. V študentskih letih (od 1960 do 1969) je bil urednik za književno kritiko pri ''Dialogih'', ''[[Naša sodobnost|Naši sodobnosti]]'', ''Naših razgledih'', ''Novih obzorjih'', ''Perspektivah'', ''[[Sodobnost (revija)|Sodobnosti]]'' in ''[[Tribuna|Tribuni]]''.
 
Od leta 1965 do leta 1973 je imel status svobodnega književnika. Leta 1973 je postal urednik za otroško leposlovje pri založbi [[Mladinska knjiga]] v Ljubljani. Bil glavni (1969/70) in odgovorni (1971) urednik revije ''Problemi'', po letu 1982 je kot eden izmed pobudnikov postal eden ključnih sodelavcev in dolgoletni glavni urednik (1984–2007, razen 1987-1989) mesečnika ''Nova revija'', nato še iz nje izšle posebne revije ''Ampak'' (2000–2012). Po upokojitvi leta 2002 je ohranil položaj glavnega urednika založbe Nova revija, ki jo je ustanovil. V 80. in 90. letih 20. stoletja je bil aktiven v civilnodružbenih gibanjih za demokratizacijo, osamosvojitev in mednarodno priznanje Slovenije.Za svoje delo je prejel veliko nagrad, nagrado Prešernovega sklada (1980 za zbirko ''Pesmi''), dve [[Jenkova nagrada|Jenkovi nagradi]] (1986 za ''Palimpseste'' in 1999 za ''Odtise''), [[Kajuhova nagrada|Kajuhovo nagrado]] (1984 za ''Skrivnosti''), tri [[Levstikova nagrada|Levstikove nagrade]] (1980 za ''Nebotičniki, sedite'', 1987 za ''Majhnico'' in 2007 za življenjsko delo), [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] (1997 za literarni opus), [[Sovretova nagrada|Sovretovo nagrado]] (1992 za prevode tujih pesnikov); za knjigo.
 
[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]] je Nika Grafenauerja leta 2003 izvolila za izrednega člana in 2009 za rednega člana. Tajnik razreda za umetnosti SAZU je bil med letoma 2009 in 2015.
 
==== Zvrsti in vrste oz. oblike ====
Po [[France Prešeren|Prešernu]] je nov vrh dosegla [[ljubezenska pesem]], ob njej pa še [[razpoloženjska pesem|razpoloženjska]], [[osebnoizpovedna|osebnoizpovedna pesem]], [[miselna pesem|miselna]], [[domovinska pesem|domovinska]], pa tudi [[socialna pesem|socialna]] in [[religiozna pesem|religiozna]]. V moderni niso bile priljubljene stalne pesniške oblike, pač pa so njihovo mesto zavzele svobodnejše, krajše, štirivrstične pesmi, ki so lahko tudi brez trdne kitične oblike. [[Oton Župančič|Župančič]] je imel rad daljše pesmi, zložene iz različno dolgih [[verz]]ov in [[kitica|kitic]], s svobodnim [[ritem|ritmom]], ki spominjajo na [[himna|himne]], [[oda|ode]] in [[psalm]]e. [[Verz]] se je sprostil; [[Silabotoničen verz|silabotoničnega]] so nadomestili s svobodnim razpostavljanjem poudarkov. Poudarjena mesta niso bila več strogo določenadol qeqeočena. Dokončni preboj v moderno je dosegla Župančičeva pesem ''Roža mogota''. Cankar se po njej umakne iz pesništva v pisateljstvo.Ob koncuko2re 3rncu 19. stol. so na slovenskemslovt enskem političnem področju nastopale tri glavne politične stranke: Katoliška narodna stranka (klerikalna), Jugoslovanska socialnodemokratska stranka in Narodno napredna stranka (liberalna). Vodilna je bila klerikalna strankasqw tranka, ki se je kasneje preimenovala v Slovensko ljudsko stranko, njen predstavnik pa je bil J. E. Krek.
Najznačilnejša pojava na Slovenskem v tem času sta bila: industrializacija in izseljevanje. Na [[Koroška|Koroškem]] in [[Štajerska|Štajerskem]] se je povečeval nacionalno-imperialistični vpliv, na Primorskem pa je nastopal italijanski iredentizem e 2e (politično rovarjenje proti državi).
Leta 1908 je vladala tako imenovana [[aneksijska kriza]], ko si je [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrska]] priključila [[Bosna in Hercegovina|BosnoBosnoE in HercegovinoHercego vino]]. V [[Ljubljana|Ljubljani]] so bile bilr[[Demonstracija|demonstracijedemonstracijewr rw q]] kot odgovor na napade Nemcev proti Slovencem na [[Ptuj|Ptuju]]. Nemški vojaki so tedaj streljali na demonstrante in ubili Ivana Adamiča in Rudolfa Lundra. Tako so Slovenci postali še bolj protiavstrijsko usmerjeni.
V ospredju pa je bilo tudi jugoslovansko vprašanje; v ta namen je nastala tivolska resolucija. Narodno vprašanje pa so reševali tudi mladi člani preporoda, kateri so izdajali tudi istoimensko revijo, ki je izhajala od 1912 do 1913.
S svojim predavanjem Slovenci in Jugoslovani je na ta problem pomembno vplival tudi [[Ivan Cankar|Ivan Cankar]]. Zanj je bilo jugoslovansko vprašanje zgolj politično, ne pa tudi kulturno.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenska_moderna_(književnost)«