Redakcija: 14:19, 17. februar 2020 uredi 2001:1470:f6fa:cc:ec5d:8b53:6cc0:176d (pogovor) Brez povzetka urejanja Oznaka: vizualno urejanje ← Starejše urejanje		Redakcija: 14:36, 17. februar 2020 uredi razveljavi Nokturno (pogovor \| prispevki) Administratorji 8.681 urejanj vrnitev Novejše urejanje →
Vrstica 1: {{infobox glasbena zvrst\|ime=Impresionizem \|color=507070 \|bgcolor=AACCCC \|glasbene_korenine=odpor na [[romantika\|romantično glasbo]] \|kulturne_korenine=pozno [[19. stoletje]] v [[Pariz]]u, [[Francija]] \|znacilni_instrumenti=[[pihala]], [[godala]], [[harfa]], [[klavir]], komorne skupine \|popularnost=1890–1940 \|izpeljane_zvrsti= \|seznam_podzvrsti= \|podzvrsti= \|mesane_zvrsti= \|lokalne_scene= \|sorodne_teme= }} '''Impresionizem''' je [[glasbena kompozicija\|kompozicijski]] [[stil]] v [[glasba\|glasbi]], nastal ob prelomu iz [[19. stoletje\|19.]] v [[20. stoletje]]. Vrstica 7 ⟶ 19: To delo je opravil [[Claude Debussy]] ([[1862]]-[[1918]]) in razbil stari, zaradi nenehnih [[modulacija (glasba)\|modulacij]] že tako labilni [[harmonija\|harmonski]] sistem. Ni se oziral na klasične vezave [[akord]]ov, ki slonijo na [[kadenca\|kadenčnem]] principu. Ker se akordi niso [[harmonski razvez\|razvezali]], je prišlo do emancipacije [[disonanca\|disonanc]] in posledično do popolne osamosvojitve akorda: odpadle so silnice moduliranja in kadenciranja. Akord oziroma harmonska vertikala je postala glavno sredstvo impresionizma (od navadnih, preprostih trizvokov, do »nenavadnih« , [[kromatika\|kromatično]] obarvanih akordnih zvez). Ta samostojnost akordov, sosledje [[priprava (harmonija)\|nepripravljenih]] in [[razvez (harmonija)\|nerazvezanih]] disonanc in uporaba [[lestvica\|celotonske lestvice]] označujejo Debussyja kot enega glavnih predhodnikov sodobne [[resna glasba\|resne glasbe]]. Ritmično se je impresionizem okrepil po vzoru glasbe [[daljni vzhod\|daljnega vzhoda]] in s [[Španija\|španske]] [[ljudska glasba\|ljudske glasbe]]. [[Melodija]] se je začela nemoteno gibati, ker je niso več ovirale funkcije posameznih [[harmonske stopnje\|harmonskih stopenj]]. Seveda pa so impresionistične [[skladba\|skladbe]] v skladu z osnovnim stremljenjem (tj. podajati trenutne vtise) le bežne skice. Zato impresionizem [[forma]]lno ne pozna veliko [[ciklična skladba\|cikličnih oblik]], kot so [[simfonija]] ipd. Glasbeni impresionizem je z uporabo novih sredstev; predvsem z značilno barvito [[instrumentacija\|instrumentacijo]] in t. i. ''tonskim slikanjem'' vplival na vrsto skladatljev 20. stoletja. Med njimi so [[Maurice Ravel]], [[Paul Ducas]], [[Manuel de Falla]], [[Igor Stravinski]] in drugi. Pečat je pustil tudi v skladbah mnogih [[Slovenci\|slovenskih]] skladateljev. ~~z prijateljem Patricem~~ ~~<br />~~ == Glej tudi ==

Glasbeni impresionizem: Razlika med redakcijama