Andromeda (ozvezdje): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mitološki popravek
TadejM (pogovor | prispevki)
lektura
Vrstica 32:
}}
 
'''Andromeda''' je eno izmed 48 [[Ozvezdje|ozvezdij]], ki jih je določil [[Astronomija Stare Grčije|grško-rimski]] astronom [[Ptolemaj]], in se tudi danes prišteva k [[Seznam ozvezdij|88 modernimsodobnim ozvezdjem]]. Leži severno od [[Nebesni ekvator|nebesnega ekvatorja]]. ImePoimenovana je dobila izpo [[GrškaAndromeda (mitologija)|grškehčerki mitologijeKasiopeje Andromedi]] poiz [[AndromedaGrška (mitologija)|hčerkigrške Kasiopeje Andromedimitologije]], ki je bila priklenjena na skalo kot daritev morski pošasti [[Kit (mitologija)|Kitu]]. Andromeda je na nebu najlepša med jesenskimi večeri na [[Severna polobla|severni zemeljski polobli]]. Na nebu sejo nahajaje skupajvideti zob ostalimidrugih likilikih iz mita o [[Perzej|Perzejevega]] mitau. Zaradi svoje severne [[Deklinacija|deklinacije]] je Andromeda vidna samo do okoli 40° južne širine; za opazovalce, ki so južneje, leži vedno leži pod obzorjem. To je tudi eno od največjih ozvezdij na našem nebu, saj je njena kotna velikost kar 722 [[Kotna stopinja|kotnih stopinj]]. ToS tem je kar 1400-krat večjevečja od velikosti [[Polna luna|polne lune]], 55za 55 % velikostivečja od največjega ozvezdja, [[Vodna kača (ozvezdje)|VodnaVodne kačakače]], in več kot 10-krat večja od najmanjšega ozvezdja, [[Križ (ozvezdje)|KrižKriža]].
 
Njena najsvetlejša zvezda, [[Alfa Andromede]], je [[dvojna zvezdadvozvezdje]], ki seso jega nekdajnekoč prištevala tudišteli k [[Perzej (ozvezdje)|Perzeju]]. [[Gama Andromede]] je barvna dvojnabarvno zvezdadvozvezdje in priljubljenapriljubljen tarčaopazovalni objekt amaterskih astronomov. [[Beta Andromede]] je rdeča orjakinja, kiin je le za kanček temnejša kot Alfa, njena barva pa je vidnaprepoznavna celo s prostim očesom. Najbolj izraznoizrazito telo globokega vesolja je zagotovo [[Andromedina galaksija]] (M31, tudi Velika galaksija v Andromedi), ki je vidna celo s prostim očesom. To je našanam najbližja spiralna galaksija in enaeden najsvetlejših [[Messierov katalog|Messierjevih objektov]]. Znotraj ozvezdja se nahajaleži tudi več manjših in temnejših galaksij, med drugim tudi satelitski galaksiji Velike galaksije v Andromedi: [[Messier 110|M110]] in [[Messier 32|M32]]. Andromeda vsebujevključuje tudi temnejšo in bolj oddaljeno galaksijo [[NGC 891]]. V teleskopih lahko vidimo tudi [[Planetarna meglica|planetarno meglico]] [[NGC 7662]] (znanaznano kot Modra snežena krogla). Skozi okular se jo vidi kot moder krožni objekt.
 
V [[Kitajska astronomija|kitajski astronomiji]] so zvezde, ki sedajzdaj gradijo Andromedo, sestavljale štiri različna ozvezdja, ki so imela astrološko in mitološko pomembnost. Ozvezdje, ki je povezano z Andromedo, obstaja tudi v indijski mitologiji. Andromeda je tudi lokacijamesto [[Radiant (astronomija)|radianta]] [[Andromedidi|Andromedidov]], šibkega [[Meteorski roj|meteorskega roja]], ki se zgodipojavlja novembra.
 
== Zgodovina in mitologija ==
[[Slika:Andromeda_Hevelius.jpg|obroba|levo|sličica|Slika Andromede [[Johannes Hevel|Johannesa HeveliusaHevela]] iz izdaje leta 1690 ''Uranografije'' leta 1690. Ker je bilo za [[Nebesni atlas|atlase]] takratnega časa značilno, da so upodabljalibila ozvezdja v njih upodobljena, kotkakor bi jih videli zunaj [[Nebesna krogla|nebesne sfere]], je ozvezdje zrcalna slika modernihsodobnih atlasov.]]
[[Slika:Sidney_Hall_-_Urania's_Mirror_-_Gloria_Frederici,_Andromeda,_and_Triangula.jpg|levo|sličica|Upodobitev Andromede v ''[[Zrcalo Uranije|Zrcalu Uranije]]'', zbirki kart ozvezdij, ki so bile izdaneizdanih v Londonu cok. leta 1825, inna žekaterih prikazujejoso ozvezdja že prikazana znotraj krogle]]
[[Slika:F19.v._Andromeda_NLW_MS_735C.png|sličica|Upodobitev Andromede v zgodnjem znanstvenem zapisku, približnonastalem okoli leta 1000]]
[[Nebesna kartografija|Uranografija]] Andromede imasega svoje korenine že globokodaleč v grškigrško tradicijizgodovino, saj se je ženska oblika Andromedine lokacije pojavila že prej v [[Babilonska astronomija|babilonski astronomiji]]. Zvezde, ki sedajzdaj gradijo ozvezdje [[Ribi (ozvezdje)|Rib]] in srednjiosrednji del modernesodobne Andromede, so nekdaj tvorilitvorile ozvezdje, ki je predstavljalo [[Seznam božanstev plodnosti|boginjo plodnosti]], včasihobčasno imenovano tudi Anunitum ali Dama nebes.{{sfn|Rogers, ''Mediterranean Traditions''|1998}}
 
Andromeda je v slovenščini znana tudi kot "»Vklenjena dama"« ali "»Vklenjena ženska"«. V [[Latinščina|latinščini]] je bila znana kot ''Mulier Catenata'' ("»vklenjena ženska"«), v [[Arabščina|arabščini]] pa kot ''al-Mar'at al Musalsalah''.{{sfn|Allen|1899|pp=32–33}} ImenovalaImenovali seso jejo tudi ''Persea'' ("»Perzejeva žena"«) ali ''Cepheis'' ("»Kefejeva hči"«).{{sfn|Allen|1899|pp=32–33}}{{sfn|Olcott|2004|pp=22–23}} Obe imeni se nanašata na Andromedino vlogo v grško-rimskem mitu o Perzeju, kjerv katerem se je [[Kasiopeja (Andromedina mama)|Kasiopeja]], kraljica [[Etiopija|Etiopije]], hvalila, da je njena hči lepša od [[Nereide|Nereid]], ki pa so bile morskemorskih nimfenimf, ki so osvajale s svojo presunljivo lepoto.{{sfn|Moore|Tirion|1997|pp=116–117}} ZaradiNimfe tegaso komentarjase zaradi takega mnenja maščevale tako, da so nimfes podkupilepodkupnino prepričale morskega boga [[Pozejdon|Pozejdona]], da kaznuje Kasiopejo kaznuje. To je naredil tako, da je morsko pošast [[Kit (ozvezdje)|KitKita]] poslal napastnapasti Etiopijo.{{sfn|Moore|Tirion|1997|pp=116–117}} Paničen Andromedin oče [[Kefej (Andromedin oče)|Kefej]] je povedal, da je AmonovAmonovo orakelpreročišče rekeldejalo, da je edinedini način za rešitev kraljevine s temta, da svojo hčerko žrtvuje Kitu.{{sfn|Thompson|Thompson|2007|pp=66–73}}{{sfn|Ridpath, ''Star Tales'' Andromeda}} Vklenili so jo na skalo na morju, aod rešilkoder pa jo je rešil junak [[Perzej]], ki je po eni verzijirazličici te zgodbe uporabil [[Meduza (mitologija)|Meduzino]] glavo, da je pošast spremenil v kamen.{{sfn|Pasachoff|2000|p=132}} VPo drugi verzijirazličici (verzijarazličica, rimskegaki pesnikajo [[Publijje Ovidijv Naso[[Metamorfoze|OvidijaMetamorfozah]] vzapisal svojihrimski pesnik [[MetamorfozePublij Ovidij Naso|MetamorfozahOvidij]]), je Perzej presekal pošast presekal z diamantnim mečem.{{sfn|Ridpath, ''Star Tales'' Andromeda}} Perzej in Andromeda sta se kasnejepozneje poročila. Mit še pravi še, da sta imela kasnejepozneje devet otrok – sedem sinov in dve hčerki – in da sta tudi ustanovila [[Mikene]] in pripadajočo Perzejevo dinastijo. Po Andromedini smrti jo je boginja [[Atena]] položilaAndromedo nazajpočastila nas nebo kot ozvezdjetem, da bi jo počastilaje ppostavila na nebo kot ozvezdje. PerzejevMit mito Perzeju predstavljajovključuje tudi številna sosednja ozvezdja na nebu ([[Perzej (ozvezdje)|Perzej]], [[Kasiopeja (ozvezdje)|Kasiopeja]], [[Kit (ozvezdje)|Kit]] in [[Kefej (ozvezdje)|Kefej]]).{{sfn|Thompson|Thompson|2007|pp=66–73}} Andromeda je povezana z ozvezdjem PegazaPegaz.
 
Andromeda je bilobila eno izmed 48 [[Ozvezdje|ozvezdij]], ki jih je oblikovalv [[Ptolemaj]]2. stoletju v njegovemdelu [[Almagest|Almagestu]] iz 2. stoletja, v katerem vje definiralopredelil določenenekatere vzorce zvezd obravnaval astronom [[Ptolemaj]]. Njeno glavo je označil z α Andromede, njene verige z ο in λ Andromede in njeno telo ter noge z δ, π, μ, Β in γ Andromede. Na žalostŽal pa ne obstaja nobena univerzalnasplošna upodobitev njegoveAlmagestove predstave telesa, glave in verig.{{sfn|Staal|1988|pp=7–14, 17}} Arabski astronomi so že poznali Ptolemajeva ozvezdja, avendar so namesto Andromedinih stopal raje oblikovali svoje ozvezdje ribe namesto njenih stopal.{{sfn|Davis|1944}} Leta 1787 je [[Johann Elert Bode|Johann Bode]] iz velikoveč zvezd Andromede in Kuščarice oblikovalv čast [[Friderik II. Veliki|Frideriku II. Velikemu]] zasnoval ozvezdje [[Honores Friderici|Frederici Honores]] (nemško tudi Friedrichs Ehre)., Naredilvendar gase je v čast [[Friderik II. Veliki|Frideriku II. Velikemu]], a jenanj kmalu prešlo v pozabopozabilo.{{sfn|Bakich|1995|p=43}} Namesto njegaZnova se je spet pojavilouveljavilo Ptolemajevo ozvezdje Andromede. Tako je ostalo tudi do uradne razglasitve [[Mednarodna astronomska zveza|Mednarodne astronomske zveze]] (IAU), da je Andromeda postala priznano ozvezdje, četudičeprav zaradi ravnih mej in le določenegaomejenega območja sedajzdaj vsebuje tudi nekaj vzorcev ostalihpreostalih ozvezdij.{{sfn|Bakich|1995|p=11}}{{sfn|Pasachoff|2000|pp=128–129}} Leta 1922 je IAU definiralaopredelila priporočeno tričrkovno kratico "»And"«.{{sfn|Russell|1922|pp=469–471}} UradneLeta meje1930 je leta 1930 definiral [[Eugène Joseph Delporte|Eugène Delporte]] določil uradne meje Andromede kot poligon iz 36 črt. Njena [[rektascenzija]] je med 22<sup>h</sup> 57,5<sup>m</sup> in 2<sup>h</sup> 39,3<sup>m</sup>, njena [[deklinacija]] pa leži med 53,19° in 21,68° v [[Ekvatorski koordinatni sistem|ekvatorialnem koordinatnem sistemu]].{{sfn|IAU, ''The Constellations'', Andromeda}}
 
=== V nezahodni astronomiji ===
[[Slika:AndromedaCC.jpg|levo|sličica|Slika Andromede, kot se jo vidi s prostimi očmi. Dodane so tudi črte za nazornost.]]
V tradicionalni [[Kitajska astronomija|kitajski astronomiji]] tvori devet zvezd iz Andromede (vključno z Beto, Mi in Ni Andromede) skupaj s sedmimi zvezdami iz Rib eliptično ozvezdje, imenovano "»[[Noge (kitajsko ozvezdje)|Noge]]"« (奎宿). To ozvezdje je predstavljalo stopalo hodečehodečega osebečloveka bodisi divjegaali merjasca.{{sfn|Ridpath, ''Star Tales'' Andromeda}} [[Gama Andromede]] in njene sosede so bileimenovali imenovane "»[[Teen Ta Tseang Keun]]"« (天大将军, nebeški veliki general),; kita je v astrologiji predstavljal čast, v mitologiji pa velikega generala.{{sfn|Olcott|2004|pp=22–23}}{{sfn|Ridpath, ''Star Tales'' Andromeda}} [[Alfa Andromede]] in [[Gama Pegaza]] tvorita skupaj "tvorita »[[Zid (kitajsko ozvezdje)|Zid]]"« (壁宿), ki predstavlja vzhodni zid cesarjeve palače in/ali cesarjevo osebno knjižnico. Za Kitajce je severni del ozvezdja predstavljal hlev za menjavo konjev (tianjiu, 天厩, hlev na nebu) in daljni zahodni del pa je skupaj s [[Kuščarica (ozvezdje)|Kuščarico]] postal Tengshe, oziromaali leteča kača.{{sfn|Ridpath, ''Star Tales'' Andromeda}}
 
Veliko zvezd iz Andromede, M31 in nekaj zvezd iz Rib je pri Arabcih oblikovalotvorilo ozvezdje "al-»Al Hut"« (riba). Iz Andromede so Arabci vzeli [[Ni Andromede|ν And]], [[Mi Andromede|μ And]], [[Beta Andromede|β And]], [[Eta Andromede|η And]], [[Zeta Andromede|ζ And]], [[Epsilon Andromede|ε And]], [[Delta Andromede|δ And]], [[Pi Andromede|π And]] in 32 And, iz Rib pa so vključili [[Ni Rib|ν Psc]], [[Fi Rib|φ Psc]], [[Hi Rib|χ Psc]] in [[Psi Rib|ψ Psc]].{{sfn|Davis|1944}}
 
Hindujske legende o Andromedi so podobne grškim mitom. Antična sanskrtska besedila opisujejo Antarmado, pribito na skalo, tako kot v grški mitologiji. Učenjaki verjamejodomnevajo, da so bili hindujski in grški miti zelo tesno povezani; še en dokaz je podobnost imen "»Antarmada"« in "»Andromeda"«.{{sfn|Olcott|2004|pp=22–23}}
 
Andromeda se povezuje pri [[Mezopotamija|Mezopotamcih]] povezuje z zgodbo o stvarjenju o [[Tiamat]], božanstvu kaosa. Svojemu možu, [[Abzu|Apsuju]], je rodila veliko demonov, avendar jih je nazadnje želela uničiti v vojni, ki se je končala s temtako, da jo je ubil bog [[Marduk]] ubil. NjenoIz telonjenega telesa je uporabil za nastanek ozvezdij kotoblikoval označevalcevznamenja časa za ljudi.{{sfn|Olcott|2004|pp=22–23}}{{sfn|Staal|1988|pp=7–14, 17}}
 
Na [[Marshallovi otoki|Marshallovih otokih]] so ozvezdja Andromeda, Kasiopeja, Trikotnik in Oven povezana v [[pliskavica|pliskavico]]. Andromedine svetle zvezde sestavljajo večinoma predstavljajo telo pliskavice; Kasiopeja predstavlja njen rep in Oven njeno glavo.{{sfn|Staal|1988|pp=7–14, 17}} Na otokih [[Tuamotu]] jeso bila AlfaAlfo Andromede imenovanaimenovali ''Takurua-e-te-tuki-hanga-ruki'', kar pomeni "»Zvezda napornega dela"«,{{sfn|Makemson|1941|p=255}} BetiBeto pa je biloso imeimenovali ''Piringa-o-Tautu''.{{sfn|Makemson|1941|p=279}}
 
== Značilnosti ==
Vrstica 64:
=== Zvezde ===
{{further|Seznam zvezd v Andromedi}}
[[Slika:Andromeda_annotated.png|sličica|400x400_pik|Andromeda na nočnem nebu s prikazanimi osnovnimi potezami lika.]]
 
* [[Alfa Andromede|α And]] (Alferatz, Sirah) je najsvetlejša [[zvezda]] tega ozvezdja. To je dvojna zvezdadvozvezdje sprektralnega razreda A0p{{sfn|Moore|Tirion|1997|pp=116–117}} z [[Navidezna magnituda|navidezno magnitudo]] 2,1 in [[Izsev|izsevom]] {{Izsev|96}}.{{sfn|Moore|2000|pp=328–330}} Od Zemlje je oddaljena 97 [[Svetlobno leto|svetlobnih let]].{{sfn|SIMBAD Alpha And}} V zahodni mitologiji predstavlja Andromedino glavo, a tradicionalni [[Arabščina|arabski]] imeni – 'Alferatz' in 'Sirah' iz fraze ''surrat al-faras''&nbsp;– {{sfn|Davis|1944}} sepa včasih prevedetaprevajajo vkot "»popek žrebca"«.{{sfn|Ridpath, ''Star Tales'' Andromeda}}{{sfn|Ridpath|Tirion|2009|pp=61–62}}{{sfn|Odeh|Kunitzsch|1998}} Arabski imeni služita kot dokazodkazujeta, da je nekdaj α And nekoč skupaj s tremi zvezdami v Pegazu ([[Alfa Pegaza|α]], [[Beta Pegaza|β]] in [[Gama Pegaza|γ Peg]]) tvorila [[asterizem]] "»Veliki Pegazov kvadrat«, Pegaza". Kot posledica tegazato je zvezda istočasnohkrati pripadala tako Andromedi, kotin Pegazu in jo je Bayer uradno poimenoval kot "»Delta Pegaza"« (δ Peg)". To ime se sedajzdaj uradno ne uporablja več.{{sfn|Moore|Tirion|1997|pp=116–117}}{{sfn|Ridpath, ''Star Tales'' Andromeda}}{{sfn|Moore|2000|pp=328–330}}
* [[Beta Andromede|β And]] (Mirah) je rdečkasta [[Zvezda orjakinja|orjakinja]] spektralnega tipa [[Spektralna razvrstitev zvezd|M0]].{{sfn|Moore|Tirion|1997|pp=116–117}}{{sfn|SIMBAD Mirach}} Nahaja seLeži v asterizmu, znanem kot "»pas"«. Od nas je oddaljena 198 svetlobnih let.{{sfn|SIMBAD Mirach}} NavideznaNjena navidezna magnituda znaša 2,06,{{sfn|Ridpath|2001|pp=72–74}} njen izsev pa je enak {{Izsev|115}}.{{sfn|Moore|2000|pp=328–330}} Njeno ime prihajaizhaja iz arabske fraze ''al-Maraqq'', ki v prevodu pomeni "''ledja"'' ali "''ledveno oblačilo"''{{sfn|Odeh|Kunitzsch|1998}} (po Ptolemajevem zapisu). ATodaa β AndArabci so Arabciβ And najpogosteje obravnavali kot del ozvezdja al-Al Hut. Al- Hut je bilo ozvezdje, ki je iz Andromedinih stopal sestavilo večjo ribo, kot v ozvezdju Rib.{{sfn|Davis|1944}}
* [[Gama Andromede|γ And]] (Almah) je oranžnasvetlo svetlaoranžna orjakinja spektralnega tipa [[Spektralna razvrstitev zvezd|K3]].{{sfn|Moore|Tirion|1997|pp=116–117}} NahajaLeži se nav južnem delu ozvezdja zin ima navidezno magnitudo 2,14.{{sfn|Moore|2000|pp=328–330}} Almah je večzvezdje z rumeno primarnoosnovno komponento magnitude 2,3 in modrozeleno sekundarno zvezdo magnitude 5,0. Med seboj sta ločeni 9,7 kotnih sekund.{{sfn|Thompson|Thompson|2007|pp=66–73}}{{sfn|Ridpath, ''Star Tales'' Andromeda}}{{sfn|Ridpath|Tirion|2009|pp=61–62}} Britanski astronom William Herschel je o zvezdi povedaldejal: "»presenetljiva razlika v barvah obeh zvezd je namigovalakazal, da sta to sonce in njegov planet, saj kontraststa njihovihbili barvnjuni nebarvi prispevarazmeroma malo"kontrastni«.{{sfn|French|2006}} Sekundarno zvezdo je Herschel opisal kot "»svetlo modro v barvi neba, nagibajočpribližujočo se na zeleno"zeleni«.{{sfn|French|2006}} V resnici je sama komponenta tudi dvojnasama zvezdadvozvezdje s sekundarno komponento magnitude 6,3{{sfn|Thompson|Thompson|2007|pp=66–73}} in obhodno periodo 61 &nbsp;let.{{sfn|Moore|2000|pp=328–330}} Sistem seje od nas nahajaoddaljen 358 svetlobnih let stran.{{sfn|SIMBAD Gamma1 Andromedae}} Almah je bil poimenovan po arabski frazi ''ʿAnaq al-Ard'', kar pomeni 'zemeljski otrok', kar je nejasno sklicevanje na žival, ki pomaga levu pri iskanju plena.{{sfn|Davis|1944}}{{sfn|Odeh|Kunitzsch|1998}}
* [[Delta Andromede|δ And]] je oranžna orjakinja tipa [[Spektralna razvrstitev zvezd|K3]]{{sfn|Moore|Tirion|1997|pp=116–117}} z magnitudo 3,3.{{sfn|Ridpath|2001|pp=72–74}} Od Zemlje je oddaljena 105 svetlobnih let.{{sfn|SIMBAD Delta Andromedae}}
* [[Jota Andromede|ι And]], [[Kapa Andromede|κ]], [[Lambda Andromede|λ]], [[Omikron Andromede|ο]] in [[Psi Andromede|ψ And]] oblikujejotvorijo asterizem "»Friderikova slava"«. Ime je izpeljano iz [[Nekdanja ozvezdja|nekdanjega imena ozvezdja]] [[Honores Friderici]].{{sfn|Bakich|1995|p=43}} ι And je modrikasta zvezda glavne veje tipa [[Spektralna razvrstitev zvezd|B8]]. Od nas je oddaljena 502 svetlobni leti.{{sfn|SIMBAD Iota And}} κ And je bela zvezda glavne veje tipa B9 IVn. Od nas je oddaljena 168 svetlobnih let.{{sfn|SIMBAD Kappa Andromedae}} λ And je rumenkasta zvezda orjakinja spektralnega tipa G8. Od Zemlje seje nahaja na razdaljioddaljena 86 svetlobnih let.{{sfn|SIMBAD Lambda Andromedae}} ο And je modrikasta orjakinja tipa B6. Oddaljena je 679 svetlobnih let.{{sfn|SIMBAD Omicron Andromedae}} ψ And je modrobela zvezda glavne veje tipa B7. Od nas je oddaljena 988 svetlobnih let.{{sfn|SIMBAD Psi Andromedae}}
* [[Mi Andromede|μ And]] je bela zvezda glavne veje tipa A5 in magnitudeima magnitudo 3,9.{{sfn|Ridpath|2001|pp=72–74}} Od nas je oddaljena 130 svetlobnih let.{{sfn|SIMBAD 37 Andromedae}}
* [[Ipsilon Andromede|υ And]] (Titavin)<ref name="IAU-LSN"/> je dvojna zvezdadvozvezdje magnitude 4,1,{{sfn|Ridpath|2001|pp=72–74}} ki jo sestavljata dve zvezdi: [[pritlikavka tipa F]] in [[rdeča pritlikavka]]. Primarna zvezda ima [[Planetni sestav|planetarni sistem]] s štirimi potrjenimi [[Planet|planeti]]. Po vrsti imajo 0,96, 14,57, 10,19 in 1,06 mase [[Jupiter|Jupitra]].{{sfn|''ExoPlanet'' ups And}} Sistem je od nas oddaljen 44 svetlobnih let.{{sfn|SIMBAD Ups And}}
* [[Ksi Andromede|ξ And]] (Adhil) je dvojna zvezdadvozvezdje, ki je oddaljena 217 svetlobnih let. Primarna zvezda je oranžna orjakinja tipa K0.{{sfn|SIMBAD Xi Andromedae}}
* [[Pi Andromede|π And]] je modro nasičena dvojna zvezdadvozvezdje z magnitudo 4,3.{{sfn|Ridpath|2001|pp=72–74}} Par je od nas oddaljen 598 svetlobnih let. Primarna zvezda leži na glavni veji. Ima spektralni tip B5.{{sfn|SIMBAD 29 And}} Njena spremljevalka ima navidezno magnitudo 8,9.{{sfn|Ridpath|2001|pp=72–74}}
* [[51 Andromede|51 And]] (Nembus<ref name="IAU-LSN">{{cite web | url=https://www.iau.org/public/themes/naming_stars/ | title=Naming Stars |publisher=IAU.org |accessdate=30 July 2018}}</ref>) je sprva [[Johann Bayer]] prisodilprištel k Perzeju, kjerpri čemer jo je poimenoval "»Ipsilon Perzeja (υ Per)"«. KasnejePozneje jo je k Andromedi premaknilaprestavila Mednarodna astronomska zveza (IAU).{{sfn|Wagman|2003|p=240}} Od Zemlje je oddaljena 177 svetlobnih let. To je oranžna zvezda orjakinja s spektralnim tipom K3.{{sfn|SIMBAD 51 And}}
* 54 And se je tako imenovala le nekoč; sedajzdaj se imenuje [[Fi Perzeja|φ Per]].{{sfn|Ridpath, ''Star Tales'' Andromeda}}{{sfn|Wagman|2003|p=240}}
* [[56 Andromede|56 And]] je optičnaoptično dvojna zvezdadvozvezdje. Primarna komponenta je rumenkasta zvezda tipa K0 z navidezno magnitudo 5,7.{{sfn|Ridpath|2001|pp=72–74}} Od nas se nahaja na razdalji 316 svetlobnih let.{{sfn|SIMBAD 56 And}} Sekundarna zvezda je oranžna orjakinja z navidezno magnitudo 5,9. Od nas je oddaljena 990 svetlobnih let{{sfn|Ridpath|2001|pp=72–74}}
* [[R Andromede|R And]] je [[spremenljivka tipa Mire]] s periodo 409 dni. Njena maksimalna magnituda je 5,8, njena minimalna magnituda pa samo 14,8.{{sfn|Moore|Tirion|1997|pp=116–117}} Svoj sij spreminja na oddaljenosti 1.250 svetlobnih let od Zemlje.{{sfn|SIMBAD R And}} V Andromedi se nahaja še 6 zvezd podobnih Miri.{{sfn|Moore|2000|pp=328–330}}
* [[Z Andromede|Z And]] je zvezda tipa M, ki spada v razred [[Simbiotska spremenljivka|simbiotskih spremenljivk]]. Njena magnituda niha od 12,4 pa vse do 8,0.{{sfn|Moore|2000|pp=328–330}} Od nas je oddaljena 2.720 svetlobnih let.{{sfn|SIMBAD Z And}}
Vrstica 83:
* [[14 Andromede|14 And]] (Veritate<ref name="IAU-LSN"/>) je rumena orjakinja tipa G8, ki je od nas oddaljena 251 svetlobnih let.{{sfn|SIMBAD 14 And}} Ima maso {{Sončeva masa|2,2}} in polmer {{Sončev polmer|11}}. Ima tudi en eksoplanet, 14 Andromede b, ki so ga odkrili leta 2008. Okoli zvezde kroži planet z maso {{Jupiter mass|4,3|link=y}} na razdalji 0,83 [[Astronomska enota|astronomske enote]]. En obhod naredi v 186 dnevih.{{sfn|''ExoPlanet'' Planet 14 And b}}
 
[[Slika:Andromeda_H-R.png|alt=A Hertzsprung-Russel diagram for stars above 4th magnitude in the Andromeda constellation (axes not labelled).|sličica|250x250_pik|[[Hertzsprung-RussllovRusselov diagram]] za zvezde, svetlejšekaterih odsvetlost presega 4. [[Navidezni sij|magnitudemagnitudo]], v ozvezdju Andromede (osi niso označene).]]
NaGlede podlagina zvezdzvezde, kikaterih sosvetlost svetlejše odpresega 4. [[Navidezni sij|magnitudemagnitudo]] (in tistihtiste, pri katerih poznamo [[izsev]]), ima Andromeda relativnorazmeroma enakomerno porazdeljene [[Zvezdna evolucija|stare]] in zvezde [[Glavni niz|glavne veje]].
 
=== Objekti globokega vesolja ===
[[Slika:M31bobo.jpg|obroba|desno|sličica|250x250_pik|M31, Velika galaksija v Andromedi.]]
Ozvezdje Andromeda je precej odmaknjeno od [[Galaktična ravnina|galaktične ravnine]], zato ne vsebuje nobenih [[Odprta zvezdna kopica|odprtih kopic]] ali svetlih [[Meglica|meglic]] Rimske ceste. Zaradi njeneoptične oddaljenosti na nebu od zakrivajočega plina, prahu in gneče zvezd je lahko Andromediniv Andromedine robovirobove vsebujejovključenih veliko vidnih oddaljenih galaksij.{{sfn|Thompson|Thompson|2007|pp=66–73}} Najbolj znano [[telo globokega vesolja]] v Andromedi je [[spiralna galaksija]] Messier &nbsp;31 (M31) ali NGC &nbsp;224. VečinaVečinoma ljudije jopoznana zaradi imena ozvezdja prepozna pod imenomkot [[Andromedina galaksija]].{{sfn|Pasachoff|2000|p=244}} M31 je eden najbolj oddaljenih objektov, ki ga lahko vidimo s prostim očesom. Od nas je namreč oddaljenaoddaljen 2,2 &nbsp;milijona svetlobnih let (ocenjujejo, da lahkomorda tudi vse do 2,5 &nbsp;milijona svetlobnih let).{{sfn|Wilkins|Dunn|2006|pp=348, 366}} Pod temnim in prosojnim nebom je vidnavideti kot okrogla packa na severnem delu ozvezdja.{{sfn|Wilkins|Dunn|2006|pp=348, 366}} M31 je največja soseda naše galaksije in tudi največja predstavnica [[Krajevna skupina|krajevne skupine]] galaksij.{{sfn|Pasachoff|2000|p=244}}{{sfn|Wilkins|Dunn|2006|pp=348, 366}} V absolutnih merilih meri M31 vima premerupremer 200.000 svetlobnih let, kar je dvakrat več od Rimske ceste.{{sfn|Wilkins|Dunn|2006|pp=348, 366}} Ima zelo veliko [[navidezna velikost|navidezno velikost]]{{sfn|Thompson|Thompson|2007|pp=66–73}}&nbsp;– 192,4 -krat 62,2 kotnih minut [[Kotna velikost|kotne velikosti]]&nbsp;– [[spiralna galaksija s prečko]], ki je podobna naši galaksiji. Zaradi magnitude 3,5 je edenmed izmednajsvetlejšimi najsvetlejših objektovobjekti globokega vesolja na severnemsevernega nebuneba.{{sfn|Bakich|1995|p=51}} Četudi seČeprav jo vidilahko vidimo že s prostim očesom, so jo kot "»mali oblak"« blizu Andromedine postave opazili šele Arabci leta 964 &nbsp;n. &nbsp;št., koin jesicer arabskijo astronomv svoji ''[[AbdurahmanKnjiga Alinepremičnih Sufizvezd|al-SufiKnjigi nepremičnih zvezd]]'' napisalomenja svojoastronom ''[[KnjigaAbdurahman fiksnihAli zvezdSufi|KnjigoAli fiksnih zvezdSufi]]''.{{sfn|Ridpath, ''Star Tales'' Andromeda}}{{sfn|Higgins|2002}} M31 je les nekajteleskopom časaleta po1612, izumukmalu teleskopapo znjegovem njimizumu, opazoval že [[Simon Marij]] leta 1612.{{sfn|Rao|2011}}
 
Prihodnost Andromede in Rimske ceste je nevarna: vpo okolipribližno 5 milijardah let se bobi lahko začel [[trk Andromeda-RimskaAndromede cestaz Rimsko cesto]], ki bi zagnalprivedel do močnejšeintenzivnejšega rojevanjeporajanja zvezd.{{sfn|Wilkins|Dunn|2006|pp=348, 366}}
[[Slika:Andromeda_Galaxy_M31_-_Heic1502a_10k.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Oster pogled na Andromedino galaksijo<ref>{{cite web|title=Sharpest ever view of the Andromeda Galaxy|url=http://www.spacetelescope.org/images/heic1502a/|website=www.spacetelescope.org|publisher=ESA/Hubble|accessdate=14 January 2015}}</ref>]]
Ameriški astronom [[Edwin Powell Hubble|Edwin Hubble]] je vključil M31 (takrat znano kot Andromedino meglico) leta 1923 vključil v svojo pomembnoodmevno raziskavo leta 1923 o galaksijah.{{sfn|Higgins|2002}} Z uporabo 100-palčnega teleskopa [[Observatorij Mount Wilson|Hooker]] v [[Observatorij Mount Wilson|observatoriju Mount Wilson]] v Kaliforniji je opazoval [[Kefeidna spremenljivka|kefeidne spremenljivke]] v M31 medob iskanjemiskanju [[Nova Slovenija(astronomija)|nove]], ki bi mu omogočala določiti njihovo razdaljo z uporabo zvezd kot [[Lestvica kozmične razdalje|standardnih svetilnikov]].{{sfn|Hoskin|Dewhirst|1999|pp=292–296}} Razdalja, kiIzmerjena jorazdalja je odkril,močno jepresegala bila veliko večja od velikostivelikost Rimske ceste, karna gapodlagi česar je vodilo do zaključkasklenil, da obstajavesolje velikovsebuje teles vštevilna Vesoljutelesa, ki sose bilivedejo kot posamezna "otočna»otoška vesolja"«.{{sfn|ESA, ''Edwin Powell Hubble''}}{{sfn|PBS, ''Edwin Hubble''|1998}}{{sfn|HubbleSite, ''About Edwin Hubble''|2008}} Hubble je sprva izračunal, da ležije Andromedina galaksija od nas oddaljena 900.000 svetlobnih let stran, a približek [[Ernst Julius Öpik|Ernsta Öpika]] izpa je leta 1925 jerazdaljo do te galaksijogalaksije potisnilpovečal na celihcelega 1,5 milijonovmilijona svetlobnih let.{{sfn|Hoskin|Dewhirst|1999|pp=292–296}}
 
Dve glavniGlavni spremljevalki Andromedine galaksije [[Messier 32|M32]] in [[Messier 110|M110]] (znani tudi kot NGC 221 in NGC 205) sta temni eliptični galaksiji, ki ležita tik zraven nje.{{sfn|Bakich|1995|p=54}}{{sfn|Pasachoff|2000|p=244}} M32 seje zaradi veliko manjše velikosti kot M110 (8,7 -krat 6,4 kotnih minut){{sfn|Thompson|Thompson|2007|pp=66–73}} zdi v teleskopu videti kot majhen madež, ki leži na večji galaksiji. M110 se zdi tudi rahlo večja in dlje od večje galaksije;{{sfn|Pasachoff|2000|p=244}} M32 je 0.5° južno, M32 pa je 1° severozahodno od skorje<!-- ? -->.{{sfn|Ridpath|2001|pp=72–74}} M32 je leta 1749 odkril francoski astronom [[Guillaume-Joseph-Hyacinthe-Jean-Baptiste Le Gentil|Guillaume Le Gentil]],. kiUgotovil je odkril, da leži veliko bližjebliže kot sama Andromedina galaksija sama.{{sfn|Block|2003}} V binokularjih je zaradi visoke površinske svetlosti 10,1 in magnitude 9,0 vidna že s temnejših krajev na Zemlji.{{sfn|Thompson|Thompson|2007|pp=66–73}} M110 je razvrščenauvrščena bodisi v razred [[Pritlikava sferoidalna galaksija|pritlikavih sferoidalnih galaksij]] bodisiali papreprosto v preprosto razred generičnih eliptičnih galaksij. Je veliko temnejša kot M31 in M32, apo jevelikosti večja kotpresega M42 ster ima površinsko svetlostjosvetlost 13,2, magnitudo 8,9 in velikostjovelikost 21,9 krat 10,9 kotnih minut.{{sfn|Thompson|Thompson|2007|pp=66–73}}
 
Andromedina galaksija ima vključnoskupaj z M32 in M100 skupnoobsega 15 [[Seznam Andromedinih satelitskih galaksij|satelitskih galaksij]]. Devet od njihjih leži na skupni ravnini, kar je vodilo astronome naprivedlo do tozamisli, da imajo skupen izvor. Te satelitske galaksije so kot [[Satelitske galaksije Rimske ceste|sateliti Rimske ceste]] starejše, z majhno gostoto plina [[Pritlikava eliptična galaksija|pritlikave eliptične]] in [[Pritlikava sferoidalna galaksija|pritlikave sferoidalne galaksije]] z majhno gostoto plina.{{sfn|Koch|Grebel|2006}}
[[Slika:NGC_7662_Hubble_WikiSky.jpg|obroba|levo|sličica|250x250_pik|Meglica Modra snežna kepa kot jo vidi [[Vesoljski teleskop Hubble]].]]
Skupaj z Andromedino galaksijo in njenimi spremljevalci, ponujaje ozvezdjev tudiozvezdju tik vzhodno od [[NGCGama 891Andromede|Almaha]] (Caldwellvideti 23),tudi manjšo galaksijo tik na vzhodni strani [[GamaNGC Andromede|Almaha891]]. To jeTa spiralna galaksija, je vidna le z roba, ssredino pa je videti kot temnimtemen [[Prašenprašen sij|prašnim sijem]], ki je viden s sredine. NGC 891 je zaradi magnitude 9,9 zelo temna in majhna zaradi magnitude 9,9.{{sfn|Moore|2000|pp=328–330}} Že kot površinskaPovršinska magnituda 14,6 nakazujekaže,{{sfn|Thompson|Thompson|2007|pp=66–73}} da je velika 13,5 -krat 2,8 kotnih minut.{{sfn|Moore|2000|pp=328–330}} NGC 891 jesta odkrila ekipa bratabrat in sestresestra [[William Herschel|William]] in [[Caroline Lucretia Herschel|Caroline Herschel]] avgusta 1783.{{sfn|Wilkins|Dunn|2006|pp=348, 366}} Galaksija je od nas glede na podlagi [[Rdečirdeči premik|rdečega premika]] v vrednosti 0,002 oddaljena približno 30 &nbsp;milijonov svetlobnih let.{{sfn|Wilkins|Dunn|2006|pp=348, 366}}
 
Andromedina najbolj znana [[Odprta zvezdna kopica|odprta kopica]] je [[NGC 752|NGC&nbsp;752]] ([[Caldwellova katalog|Caldwell]] &nbsp;28), sajki ima magnitudo kar 5,7.{{sfn|Moore|2000|pp=328–330}} To je razpršena kopica v Rimski cesti, ki počezs meripremerom 49 kotnih minut, inprepoznavna se ponaša zpo okrog dvanajst svetlimisvetlih zvezdamizvezdah, četudičeprav je že pri majhnih povečavah vidnih ževideti več kot 60 zvezd 9. magnitude.{{sfn|Thompson|Thompson|2007|pp=66–73}}{{sfn|Ridpath|2001|pp=72–74}} Najverjetneje je najmanjnajslabše opaznavidna odprta kopica na nebu.{{sfn|Moore|Tirion|1997|pp=116–117}} Še drugaDruga odprta kopica v Andromedi je [[NGC 7686|NGC&nbsp;7686]], ki ima podobno magnitudo 5,6 in je tudi del Rimske ceste. VIma premerupremer 15 kotnih minut in vsebuje okoli 20 zvezd, kar pomeni, da je bolj stisnjena kopica kot NGCkopica NGC&nbsp;752.{{sfn|Moore|2000|pp=328–330}}
 
V Andromedi pa obstaja tudi dobro vidna [[planetarna meglica]]: [[NGC 7662|NGC&nbsp;7662]] (Caldwell &nbsp;22).{{sfn|Moore|2000|pp=328–330}} Leži približno tri stopinje jugozahodno od [[Jota Andromede|Jote Andromede]]. "»Modra snežena kepa"«,{{sfn|Thompson|Thompson|2007|pp=66–73}} kot se jo pogosto imenujeimenujejo, je od nas oddaljena 4.0004000 svetlobnih let in je popularnapriljubljen opazovalni tarčaobjekt astronomov.{{sfn|Pasachoff|2000|p=270}} Svoje slavno ime jeima osvojilazato, ker seje vs teleskoputeleskopom pojavivideti kot temna, okrogla in modro-zelenamodrozelena meglica z magnitudo 9,2.{{sfn|Thompson|Thompson|2007|pp=66–73}}{{sfn|Pasachoff|2000|p=270}} PoPri večjih povečavah je vidnavideti kot rahlo eliptičnieliptičen disk, ki postaja proti središčni zvezdi z magnitudo 13,2{{sfn|Thompson|Thompson|2007|pp=66–73}}{{sfn|Ridpath|2001|pp=72–74}} postaja temnejši. Meglica ima magnitudo 9,2 in velikost 20 -krat 130 kotnih sekund.{{sfn|Moore|2000|pp=328–330}}
 
=== Meteorski dež ===
Vsak november se na nočnem nebu pojavijo utrinki [[Andromedidi|Andromedi]], ki imajo [[radiant (astronomija)|radiant]] v ozvezdju Andromede.{{sfn|Bakich|1995|p=60}} Dež ima svoj vrhunec nav sredini ali na koncukonec novembra, avendar ta vrhunec znaša samo 2 meteorja na uro.{{sfn|Lunsford, ''Meteor Shower List''|2012}} Astronomi so nekdajAndromedide nekoč povezovali Andromedide z [[Bielov komet|Bielovim kometom]], ki se je uničilrazpadel v 19. &nbsp;stoletju. To povezavo so kasnejepozneje zavrgliovrgli.{{sfn|Jenniskens|2008}} Andromedidi so znani kot zelo počasni. Ta dež je difuzen, saj se utrinkeutrinki vidividijo tudi v bližnjih ozvezdjih Andromede.{{sfn|Lunsford, ''Activity Nov 19–23''|2011}} Andromedidi se včasih pojavijo kot rdeče [[Meteoroid|ognjene krogle]].{{sfn|Sherrod|Koed|2003|p=58}}{{sfn|Jenniskens|Vaubaillon|2007}} Meteorski dež je bil povezanpovezujejo z najbolj spektakularniminajveličastnejšimi meteorskimi nevihtami 19. &nbsp;stoletja; nevihti leta &nbsp;1872 in 1885 stanaj ocenjenibi nadosegli vrhunec dveh utrinkov na sekundo ([[zenitna urna frekvenca]] je bila enakaznašala 10.000), kar je spodbudilo nekega kitajskega astronoma spodbudilo, da je meteorje primerjal s padajočim dežjem.{{sfn|Jenniskens|2008}}{{sfn|Jenniskens|2006|p=384}} Andromedidi so imeli šedosegli vrhunec naše 3.-5–5. december &nbsp;decembra&nbsp;2011, kot najbolj aktivennajaktivnejši roj odpo letaletu 1885 z maksimalnonajvečjo zenitno urno frekvenco 50 meteorjev na uro. Izbruh leta 2011 se jeso povezalpovezali s kometom Biela, ki je šelobletel mimo SoncaSonce leta &nbsp;1649. Noben od opazovanih meteoroidov, ki so bili opazovani, ni imel v sebivseboval materiala iz izbruha kometa leta 1846. OpazovalciNaslednja letaizbruha 2011sta napovedujejonapovedana naslednjeza izbruhe v letih 2018,leti 2023 in 2036.{{sfn|Wiegert|Brown|Weryk|Wong|2012}}
 
{{Clear}}
Vrstica 185:
* [http://warburg.sas.ac.uk/vpc/VPC_search/subcats.php?cat_1=9&cat_2=71&cat_3=32&cat_4=40&cat_5=40 Ikonografska podatkovna baza inštituta Warburg (preko 170 srednjeveških in zgodnje-modernih slik Andromede)]
* {{cite EB9|wstitle=Andromeda|volume=2|page=22|short=x}}
* "Andromeda" . Encyclopædia Britannica. 1 (11th ed.). 1911. p. &nbsp;975.
* {{cite NSRW|wstitle=Andromeda|short=x}}
{{Andromeda (ozvezdje)}}