Slovensko domobranstvo: Razlika med redakcijama

Na podlagi Robertsonovega povelja je 15. maja 1945 vodstvo 5. korpusa zavrnilo predajo hrvaških vojakov pri Pliberku in jih izročilo partizanom, kar je bilo prvo poglavje v nadaljnjih prisilnih repatriacijah. 17. maja je brigadir Toby Low, poveljnik 5. korpusa, izdal nadaljnje povelje, po katerem se naj "''vsi jugoslovanski državljani, ki se trenutno nahajajo na ozemlju 5. korpusa, nemudoma izročijo Titovim vojaškim enotam. Vse formacije bodo razorožene in se jih NE bo informiralo o njihovi destinaciji."'' Tudi v tem povelju je veliko nejasnosti, saj Low govori o "vseh jugoslovanskih državljanih", to pa bi lahko pomenilo tudi civiliste. Le nekaj ur kasneje je iz štaba vrhovnega zavezniškega poveljstva za Sredozemlje prišel nov ukaz maršala Harolda Alexandra, po katerem morajo biti ''"vsi četniki in ostali jugoslovanski disidenti evakuirani v britansko koncentracijsko področje Distone, južno od reke [[Pad]] v [[Kraljevina Italija|Italiji]]."'' Poveljstvo 5. korpusa je Alexandrov ukaz ignoriralo in se namesto tega še naprej zanašalo na Robertsonov ukaz iz 14. maja. O razlogih za vrnitev domobrancev zgodovina še ni podala dokončnega odgovora. O verjetnem motivu piše dr. Peter Urbanc, ki navaja dogovor med Anglež in Titom z dne 14.5.1945. Pogodba sklenjena v Beogradu je določala, da se bodo vse jugoslovanske oborožene enote na Koroškem do 19. maja 1945 umaknile na staro jugoslovansko-avstrijsko mejo, angleška vojska pa bo predala in vrnila v Jugoslavijo slovenske domobranske in vse druge srbske in hrvaške vojake v angleški zasedbeni coni. Istega dne je Tito izdal ukaz o prepovedi ubijanja vojnih ujetnikov, ki pa se je kazneje izkazal kot lažna amnestija.