Kielski sporazum: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m slog |
sklici |
||
Vrstica 13:
}}
'''Kielski mirovni sporazum''' ali '''Kielski mir''' ([[Švedščina|švedsko]] in [[Norveščina|norveško]] Kielfreden orfreden i Kiel, [[Angleščina|angleško]] Treaty of Kiel) je bil sporazum, sklenjen 14. januarja 1814 v [[Kiel]]u med [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Združenim kraljestvom Velike Britanije in Irske]] in [[Švedska|Švedskim kraljestvom]] na eni in [[Danska-Norveška|Dansko-Norveško]] na drugi strani.<ref name=ref1>Schäfer, Anton (2002)
[[Friderik VI. Danski]] se je po sklenitvi sporazuma pridružil protinapoleonski koaliciji, odstopil Helgoland britanskemu kralju [[Jurij III. Britanski|Juriju III.]] in Norveško Švedskemu kraljestvu in v zameno dobil Švedsko Pomeranijo.<ref name=ref1/> Iz zamenjav so bile izključene norveške posesti [[Grenlandija]], [[Islandija]] in [[Ferski otoki]], ki so ostale v uniji z Dansko.<ref> Dörr, Oliver (2004)
Vse določbe sporazuma se niso izpolnile. Norveška je razglasila svojo neodvisnost, sprejela svojo ustavo in za svojega kralja izvolila kronskega princa [[Karel Avgust Švedski|Kristijana Friderika]]. Švedska zato Danski ni vrnila Pomeranije, ki je po [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815 pripadla [[Kraljevina Prusija|Prusiji]]. Norveška je po kratki vojni s Švedsko z [[Mosska konvencija|Mossko konvencijo]] vstopila v personalno unijo s Švedsko. Kralj Kristijan Friderik je revidiral norveško ustavo, da je to omogočila, in odstopil. Zveza je začela veljati, ko je norveški parlament 4. novembra 1814 izvolil [[Karel XIII. Švedski|Karla XIII. Švedskega]] za svojega kralja.
|