Kielski sporazum: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
infopolje
Octopus (pogovor | prispevki)
revidiran uvod
Vrstica 11:
|parties = {{Plainlist}}
* {{flagicon|United Kingdom}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske]]
* {{flagicon|Denmark}} [[Danska-Norveška]]
* {{flagicon|Sweden}} [[Švedska]]
{{Endplainlist}}
Vrstica 17:
}}
 
'''Kielski mirovni sporazum''' ali '''Kielski mir''' ([[Švedščina|švedsko]] in [[Norveščina|norveško]] Kielfreden orfreden i Kiel, [[Angleščina|angleško]] Treaty of Kiel) je bil sporazum, sklenjen 14. januarja 1814 v [[Kielu]] med [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Združenim kraljestvom Velike Britanije in Irske]] in [[Švedska|Švedskim kraljestvom]] na eni in [[Danska-Norveška|Dansko-Norveško]] na drugi strani.<ref name=ref1>Schäfer (2002), str. 137.</ref> Z njim so se končale sovražnosti med udeleženkami napoleonskih vojn, v katerih sta bili Združeno kraljestvo in Švedska del protinapoleonske koalicije ([[Vojna Šeste koalicije|Šesta koalicija]]), medtem ko je bila Danska-Norveška [[Napoleon]]ova zaveznica.<ref name=ref1/>
'''Kielski sporazum''' je bil dogovor med [[Švedska|Švedsko]] in [[Danska-Norveška|Dansko-Norveško]], podpisan [[14. januar]]ja [[1814]] in je določal predajo [[Norveška|Norveške]] s strani [[Danska|danskega]] kralja kot poraženca v [[Napoleonske vojne|Napoleonskih vojnah]] švedskemu kralju v zameno za švedske posesti v [[Švedska Pomeranija|Pomeraniji]]. Sporazum ni vključeval nekdanjih norveških kolonij [[Grenlandija|Grenlandije]], [[Islandija|Islandije]] in [[Ferski otoki|Ferskih otokov]], ki so ostali pod Dansko. Ne glede na to se sporazum, podpisan v [[Kiel]]u, nikoli ni izvršil. Suverenost nad Pomeranijo je prešla na [[Prusija|Prusijo]], Norveška pa je s pomočjo tajne podpore Danske krone [[17. maj]]a razglasila neodvisnost s privzeto [[ustava|ustavo]] in izvoljenim princem [[Kristijan VIII. Danski|Kristijanom Frederikom]] kot kraljem. Po kratkotrajni vojni s Švedsko in izgonu kralja je norveški [[Storting]] na [[Konvencija v Mossu|Konvenciji v Mossu]] izbral švedskega kralja [[Karel XIII. Švedski|Karla XIII.]] za svojega in sprejel vstop v [[Švedsko-norveška zveza|personalno unijo]] s Švedsko.
 
[[Friderik VI. Danski]] se je po sklenitvi sporazuma pridružil protinapoleonski koaliciji, odstopil Helgoland britanskemu kralju [[Jurij III. Britanski|Juriju III.]] in Norveško Švedskemu kraljestvu in v zameno dobil Švedsko Pomeranijo.<ref name=ref1/> Iz zamenjav so bile izključene norveške posesti [[Grenlandija]], [[Islandija]] in [[Ferski otoki]], ki so ostale v uniji z Dansko.<ref>Dörr (2004), str. 103.</ref> (Norveška je leta 1931-1932 zahtevala vrnitev Grenlandije, vendar ji to ni uspelo.<ref name=ref3> Cavell (2008), str. 433ff.</ref>)
 
Vse določbe sporazuma se niso izpolnile. Norveška je razglasila svojo neodvisnost, sprejela svojo ustavo in za svojega kralja izvolila kronskega princa [[Karel Avgust Švedski|Kristijana Friderika]]. Švedska zato Danski ni vrnila Pomeranije, ki je po [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815 pripadla [[Kraljevina Prusija|Prusiji]]. Norveška je po kratki vojni s Švedsko z [[Mosska konvencija|Mossko konvencijo]] vstopila v personalno unijo s Švedsko. Kralj Kristijan Friderik je revidiral norveško ustavo, da je to omogočila, in odstopil. Zveza je začela veljati, ko je norveški parlament 4. novembra 1814 izvolil [[Karel XIII. Švedski|Karla XIII. Švedskega]] za svojega kralja.
 
==Sklici==
{{sklici|2}}
[[Kategorija:Zgodovina Danske]]
[[Kategorija:Zgodovina Norveške]]