Francoska gotska arhitektura: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Vrstica 153:
 
== Vojaška arhitektura ==
Razvoj posvetne arhitekture v primerjavi s sakralno, tej ni sledil. V 12. stoletju je bila posvetna arhitektura v Franciji še v celoti v romanskem slogu. Do sprememb pride šele v visoki gotiki. Najstarejši ohranjeni spomeniki so tako iz druge četrtine 13. stoletja. To so gradovi in trdnjave, zgrajeni v obdobju rasti kraljeve oblasti Ludvika IX. Svetega. Sedaj so se pri gradnji utrdbene arhitekture uveljavile novosti, prinesene z Vzhoda, ki so jih prinesli križarji. Grajska arhitektura je zasnovana okoli centralnega notranjega dvorišča, ki ga obdaja [[obzidje]] z visokimi obrambnimi stolpi. Obzidja so visoka, z enovitim obrambnim hodnikom na vrhu, obdana so z [[obrambni jarek|obrambnimi jarki]], vhod v trdnjavo pa je posebej okrepljen. Obzidje je imelo na notranji strani dve ravni obrambnih hodnikov, zgornji parapet z odprtinami ([[cina (arhitektura)|cina]]), s katerega so vojaki spodaj lahko opazovali ali streljali puščice; ozke odprtine ([[strelnica]]), skozi katere so se lahko zaščiteni streljali puščice in talne odprtine ([[mašikula|mašikule]]), skozi katere bi lahko na oblegovalce spustili kamenje, vroče olje ali druge predmete. Zgornji del obzidja je imel tudi zaščitene štrleče balkone s katerih so vojaki lahko videli, kaj se dogaja na vogalih ali na tleh. Poleg tega so bili stolpi in zidovi predrti z ozkimi navpičnimi režami skozi katere so lahko lokostrelci izstrelili puščice. Na kasnejših gradovih so bile reže v obliki križev, tako da so lahko lokostrelci streljali s samostreli v različne smeri.
 
Dober ohranjen primer je Château de Dourdan v departmaju Seine et Marne, blizu Nemoursa.
Vrstica 167:
</gallery>
 
Nova vrsta utrdbe se je imenovala ''Phillipienne'', po Filipu Augustu, ki je sodeloval v križarskih vojnah. Nove utrdbe so bile bolj geometrijske, po navadi kvadratne, z visokim glavnim ''donžonom'' ali [[bivalno-obrambni stolp |bivalno-obrambnim stolpom]] v središču, ki bi ga lahko branili, tudi če bi bilo zajeto obzidje gradu. Donžon Chateau de Vincennes, ki ga je začel graditi [[Filip VI. Francoski]], je bil dober primer. Bil je visok 52 metrov, najvišji vojaški stolp v Evropi.
 
Po koncu stoletne vojne (1337–1453) so gradovi z izboljšanjem topništva izgubili večino svojega vojaškega pomena. Ostali so kot simboli položaja svojih plemenitih stanovalcev. Ozke odprtine v zidovih so se pogosto širila v okna spalnic in svečanih dvoran. Stolp Vincennejskega dvorca je postal kraljeva rezidenca. [26]