Friderik VI. Danski: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Mladost: nadaljevanje |
→Kronski princ regent: nadaljevanje |
||
Vrstica 47:
Friderika so nameravali poročiti s [[Kraljevina Prusija|prusko]] princeso. Izbiro sta podpirala Julijana Marija in njen svak [[Friderik Veliki Pruski|Friderik Veliki]]. Da bi dokazal svojo neodvisnost, se je Friderik njima navkljub poročil s svojo sestrično Marijo Zofijo Hesse-Kasselsko, ki je bila v tesnem sorodstvu z Dansko in Britansko vladarsko hišo. Poroka je bila v Gottorpu 31. julija 1790. Zakonca sta imela osem otrok. Najstarejša hčerka, princesa Karolina, se je poročila z očetovim bratrancem, danskim princem Ferdinandom. Najmlajša hčerka, princesa Viljemina, se je poročila s kasnejšin danskim kraljem [[Friderik VII. Danski |Friderikom VII.]] Vsi njuni sinovi so umrli v otroštvu. Friderika VI. je po smrti nasledil prabratranec [[Kristijan VIII. Danski|Kristijan VIII.]], sin polstrica Friderika.<ref>{{cite web|url= https://europeanroyalhistory.wordpress.com/tag/frederick-vi-of-denmark/|title= Frederick VI of Denmark |publisher = European Royal History |accessdate= 15. avgusta 2016}}</ref>
==Kralj Danske-Norveške in izguba Norveške==
[[Slika:Anointment of Frederick VI of Denmark.jpg|thumb|
[[Slika:Christoph Wilhelm Wohlien - Portræt af Frederik VI.jpg|thumb|200px|Friedrik Karl Gröger: Friderik VI., naslikan po portretu Krištofa Viljema Wohliena]]
Friderik je postal kralj Danske-Norveške 13. marca 1808. Leta 1809 je kazalo, da bo postal švedski prestol zelo verjetno prazen. Švedska krona je zanimala tudi Friderika in poskušal je doseči izvolitev za švedskega kralja. Kot tak bi bil prvi monarh Danske in Norveške, ki bi nasledil [[Gustav Vasa|Gustava I. Švedskega]], ki je po razpadu [[Kalmarska zveza|Kalmarske zveze]] v 1520. letih dosegel švedsko neodvisnost. Za švedskega kralja je bil nazadnje izvoljen Friderikov svak, princ [[Karel Avgust Švedski|Kristijan Avgust Augustenborški]], po njegovi nenadni smrti pa napoleonov maršal [[Karel XIV. Janez Švedski|Bernardotte]].<ref>{{cite web|url= https://snl.no/Frederik_6|title= Frederik 6|publisher = Store norske leksikon|author= Knut Dørum|accessdate= 15. avgusta 2016}}</ref>
Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] je poskušal ostati nevtralen, po britanskem obstreljevanju Kopenhagna pa je bil prisiljen stopiti na Napoleonovo stran.<ref>A.N. Ryan. "The Causes of the British Attack upon Copenhagen in 1807." ''English Historical Review'' (1953): 37-55. [https://www.jstor.org/stable/555118 in JSTOR]</ref> Po porazu Francozov v Rusiji leta 1812 so ga Napoleonovi nasprotniki nagovarjali, naj prestopi na njihovo stran, vendar se ni dal pregovoriti. Številni danski zgodovinarji ga zato opisujejo kot trmastega in nekompetentnega vladarja, zmotno zvestega Napoleonu. V zadnjih letih nekateri zgodovinarji interpretirajo Friderika v bolj svetli luči. Na Napoleonovi strani naj bi ostal predvsem zaradi napetega stanja v Norveški, ki je bila odvisna od uvoza žita in tarča švedskih ozemeljskih ambicij. Pričakoval je, da so bo vojna končala z veliko mirovno konferenco, na kateri bo imel glavno besedo Napoleon, ki bo zaščitil danske interese, predvsem na Norveškem.<ref>Michael Bregnsbo, "The motives behind the foreign political decisions of Frederick VI during the Napoleonic Wars," ''Scandinavian Journal of History'' (2014) 39#3 pp 335-352</ref><ref>{{cite web|url= https://snl.no/Norge_under_Napoleonskrigene|title= Norge under Napoleonskrigene|publisher = Store norske leksikon|author= Magne Njåstad|accessdate= August 15, 2016}}</ref>
Po porazu Francozov v napoleonskih vojnah leta 1814 in izgubi norveške krone je Friderik postal avtoritaren in reakcionaren vladar, ki se je odrekel liberalnim idejam iz obdobja svojega regentstva. Zaradi cenzure in zatiranja vseh nasprotnih idej je ob slabem stanju gospodarstva njegovo vladanje postalo nekoliko mračno, čeprav je njemu samemu uspelo ohraniti videz dobronamernega avtokrata. Po letu 1830 je gospodarska kriza nekoliko popustila in leta 1834 je kralj nerad sprejel majhno demokratično novost z ustanovitvijo Zbora deželnih stanov, ki je imel izključno posvetovalno vlogo. Sprememba je imela nenamerne posledice in kasneje zaostrila odnose med Danci in Nemci v Schleswigu, katerega regionalna skupščina je postala forum za nenehna prepiranja med obema nacionalnima skupinama.<ref>{{cite web|url= https://nbl.snl.no/Frederik_6|title= Frederik 6|publisher = Norsk biografisk leksikon |author= Jon Gunnar Arntzen|accessdate= 15. avgusta 2016}}</ref>
[[Slika:Thorvaldsens Fr VI.jpg|thumb|200px|right|Doprsni kip Friderika VI., delo kiparja Bertela Thorvaldsena]]
==Sklici==
| |||