Redakcija: 22:31, 5. november 2017 uredi Engelbert (pogovor \| prispevki) 66.952 urejanj m →‎Nadaljnje branje: pp ← Starejše urejanje		Redakcija: 17:07, 13. februar 2020 uredi razveljavi Shabicht (pogovor \| prispevki) 72.073 urejanj m →‎Zgodovina Novejše urejanje →
Vrstica 21: [[File:Sebastiano Ricci 034.jpg\|thumb\|right\|210px\| [[Sebastiano Ricci]]: ''[[Papež Pavel III.]] v videnju gleda [[Tridentinski koncil]] ''. <br> [[Palazzo Farnese (Piacenza)\|Musei Civici]], [[Piacenza]]. Olje na platno, 1687-1688]] Še preden je izbruhnil nemški [[Reformacija\|novoverski vihar]], so se od vsepovsod, zlasti pa iz [[Italija\|Italije]], slišali resni pozivi k temeljiti cerkveni prenovi. [[Peti lateranski koncil]] je sprožil marsikakšno odlično pobudo za prenovo ''in capite et in membris''; vendar [[papež Leon X. \|Leon X. ]] ni bil človek, ki bil sposoben izvesti potrebne reforme; bil je preveč [[renesansa\|renesančen]] človek, vdan umetnosti in zabavi. Po koncilu –, ko je vse ostalo po starem –, je menil, da ni ~~vzroka~~vzrokov za zaskrbljenost;, vendar je bilo vzrokov za vznemirjenost cela kopica. Ni šlo toliko za popravilo nauka, kot za ureditev in spremembo lahkoživega življenja klerikov in vernikov, k čemur so že dalj časa pozivali najuglednejši [[kristjani\|krščanski]] učenjaki tistega časa, kot sta bila [[Erazem Rotterdamski]] in [[Thomas More\|Tomaž ~~Mor~~More]]. <br> Spovednik cesarja [[Karel V. Habsburški\|Karla V.]], [[frančiškani\|frančiškan]] [[Johann Glapion\|Glapion]] (†1522) je bil eden najglasnejših klicarjev, ki je menil, da lahko ozdravijo cerkvene rane le na ekumenskem koncilu in da je »Luter Božji bič, ki ga je Bog poslal nad grešne ljudi«. [[Papež Hadrijan VI.\|Hadrijanu VI.]] (1522-23) je zgodnja smrt preprečila, da ni mogel sklicati načrtovanega koncila. Tudi njegovega naslednika [[papež Klemen VII.\|Klemena VII.]] (1523-34) je zmedeni mednarodni položaj oviral pri izpeljavi obljubljenega načrta za sklic koncila. <br> [[Papež Pavel III.\|Pavel III.]] (1534-49) je takoj po izvolitvi poklical na posvet nemškega apostolskega nuncija Pavla Vergeriusa; zaradi morebitne naklonjenosti reformatorjem je le-ta nasprotoval sklicanju. Kljub temu papež ni odnehal in je po posvetovanju z učenimi teologi sklical najprej za 1536 koncil v Mantovi, na katerega pa nihče ni prišel; za 1538 enako brezuspešno v Vicenzo. Končno je sklical vesoljni cerkveni zbor v Trident za 1542, in končno za 1545.<br>

Tridentinski koncil: Razlika med redakcijama