Jamblih iz Halkide: razlika med redakcijama

dodanih 191 zlogov ,  pred 1 letom
m
(Članek sva urejali na šolski spletni učilnici, od koder sva ga prekopirali.)
 
{{infopolje oseba}}
'''Jamblih iz Halkide''', ([[Grščina|grško]]: Ἰάμβλιχος; Iámblichos) [[Grki#Stari Grki|starogrški grški]] [[Filozofija#Filozofi in filozofija|filozof]], [[mistik]] in [[Matematika|matematik]], [[242|242 n.št.]], [[Sirija]], † [[325|325 n.št.]] Jamblih je bil eden izmed naslednikov [[Platon|Platona]] in velja za glavnega predstavnika sirijskega [[neoplatonizma]]. Bil je učenec filozofa [[Porfirij Tirski|Porfirija]] in znan predvsem zaradi svojih komentarjev k Platonovemu opusu ter spisa z naslovom Razprava o egipčanskih misterijih ([[De mysteriis Aegyptiorum]]).
 
== Življenjepis ==
Jamblih se je rodil v Chalcis ad Belum (sodobni [[Qinnasrin]]) v Siriji in sicer v bogato in slavno družino. Bil je potomec arabske kraljeve družine Emesa. Sprva je študiral pri [[Anatoliju iz Laodiceje]], kasneje pa se je učil pri [[Porfiriju]], učencu [[Plotin|Plotina]], ustanovitelju neoplatonizma. S Porfirijem se ni strinjal glede prakse [[teurgije]], in se je na njegove kritike teurgije odzval v knjigi Razprava o egipčanskih misterijih. Okoli leta 304 se je vrnil v Sirijo, v [[Apamea|Apameo]] (mesto, ki je bilo znano po neoplatonskih filozofih ) in ustanovil svojo šolo, v kateri je zasnoval učni načrt za preučevanje Platona in Aristotela. Šolo so med znanimi filozofi obiskovali [[Sopater]], [[Aedesius]] in [[Dexippus]], s katerimi je navezal dobra prijateljstva. Umrl je leta 325 n. št. v času vladavine [[Konstantin I. Veliki|Konstantina I. Velikega]]. Njegovi sodobniki so med drugim Jamblihu pripisovali čudežne moči. Med oživljanjem zanimanja za njegovo filozofijo v 15. in 16. stoletju je bilo njegovo ime le redkokdaj omenjeno brez pridevka "božanski" ali "najbolj božanski".
 
== Delo ==
Iz Jamblihovega opusa se je ohranilo le malo del, večinoma v obliki fragmentov.
 
Najbolj se je Jamblih zgledoval po [[Pitagora|Pitagori]]. Napisal je namreč pregled pitagorejskih naukov O pitagorejstvu, ki je v desetih knjigah obsegal odlomke več antičnih filozofov. V neposredni rokopisni obliki so preživele le prve štiri knjige: O Pitagorovem življenju, Protrepticus, Na splošno o znanstveni matematiki in Uvod v aritmetiko, ki temelji na istoimenskem teoretičnem sestavku [[Nikomah|Nikomaha]]. Na žalost gre večinoma za neosebna dela. Protrepticus je sestavljen iz dolgih citatov iz del prejšnjih avtorjev, njegovo zanimanje pa je večinoma v tem, da zagotavlja dokaze za dragocena izgubljena dela, medtem ko O Pitagorovem življenju plagira prejšnje Pitagorove biografije, kljub temu pa vsebuje dragocene vpoglede v Jamblihovo pojmovanje "božanskega človeka".
 
== Filozofija ==
Kot Plotinov naslednik se Jamblih ni strinjal z njegovo trojico principov inteligibilnega kozmosa: Eno, Duh, Duša – torej ni pristajal na veljavnost njegovega postulata. Po načelu, da mora med vsako prvotno načelo enote in tistim, čemur se posreduje, stopiti vedno še neko posredujoče načelo, je med Plotinovo načelo [[Enega]] ([[monado]], katere prvo načelo je intelekt ([[nous]])) in mnoštvo, vrinil še drugo načelo Enega. To je med njima posredovalo, kot proizvajalec intelekta ali duše ([[Psyche]]). Skupaj sta predstavljala prvo [[diado]]. Prvo in najvišjo Eno (nous) je Jamblih razdelil v inteligibilni svet in intelektualni svet. Psiha, inteligibilni in intelektualni svet so skupaj tvorili [[triado]]. Nekateri učenjaki menijo, da je Jamblih med inteligibilni svet in intelektualni svet postavil še tretji svet oziroma sfero, in sicer sfero psihičnih bogov, ki je upoštevala naravo obeh.
 
Da bi opisal pretok od enotnosti do raznolikosti, se je obrnil na neopitagorejsko metafiziko števila. Verjel je, da so stvari organizirane po številu in se med seboj povezujejo v matematičnem razmerju. Trdil je, da matematični izreki veljajo za vse stvari, od božanskih do izvirne materije. Celotna Jamblihova kompleksna teorija sloni na matematičnemu formalizmu triade, hebdomada itd., medtem ko je prvo načelo poimenovano z monado, diado in triado. Čeprav je vse stvari podrejal številkam, je drugje trdil, da so številke neodvisne in obstajajo na srednjem mestu med omejenim in neomejenim. Šibkejše je bilo Jamblihovo dojemanje narave, ki kaže malo originalnosti v primerjavi z drugimi neoplatonisti in deluje v prid nadnaravnim bitjem, zato ne deluje vedno v skladu z razumom.
 
== Seznam del ==
 
=== V celoti ohranjena dela ===
 
* O pitagorejstvu (prve štiri knjige):
* Razprava o egipčanskih misterijih (De mysteriis Aegyptiorum, Chaldaeorum, Assyriorum)
 
=== Dela ohranjena v fragmentih ===
 
* O pitagorejstvu (5.,6. in 7. knjiga):
** Parmenid (Parmenides)
 
== ViriSklici ==
{{sklici}}
 
== Viri ==
 
* Chiaradonna, R. in Lecerf, A. 2019. Iamblichus. [internet]. [citirano 28. 11. 2019]. Dostopno na naslovu: https://plato.stanford.edu/entries/iamblichus/.
* Siorvanes, L. 1998. Iamblichus (c. ad 242-327) [internet]. [citirano 28. 11. 2019]. Dostopno na naslovu: http://www.muslimphilosophy.com/ip/rep/A062.htm.
* Sorley, W. R. 2014. 1911 Encyclopædia Britannica/Iamblichus (philosopher). [internet]. [citirano 28. 11. 2019]. Dostopno na naslovu: https://en.wikisource.org/wiki/1911_Encyclopædia_Britannica/Iamblichus_(philosopher).
 
{{normativna kontrola}}
 
[[Kategorija:Starogrški filozofi]]
[[Kategorija:Starogrški matematiki]]
[[Kategorija:Novoplatonisti]]
159.194

urejanj