Niko Grafenauer: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
gg Oznake: zamenjano blanking vizualno urejanje |
m vrnitev sprememb uporabnika 82.149.8.134 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo Oznaka: vrnitev |
||
Vrstica 1:
{{Infopolje Oseba}}
'''Niko Grafenauer''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[kritik]], [[esejist]], [[urednik]], [[literarni zgodovinar]] in [[prevajalec]], * [[5. december]] [[1940]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]].
==Življenje==
Bil je sedmi otrok v družini. V zgodnjem otroštvu je izgubil oba starša - mati je umrla teden dni po njegovem rojstvu, oče pa, ko je bil star leto in pol. Vzgajala ga je sestra. Družino je vojna ponesla na različne življenjske poti.
Po končani osnovni in srednji šoli v Ljubljani leta 1960 je študiral na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] na Oddelku za [[primerjalna književnost|primerjalno književnost]] in [[literarna teorija|literarno teorijo]], kjer je tudi diplomiral leta 1969. V študentskih letih (od 1960 do 1969) je bil urednik za književno kritiko pri ''[[Dialogi]]h'', ''[[Naša sodobnost|Naši sodobnosti]]'', ''[[Naši razgledi|Naših razgledih]]'', ''[[Nova obzorja|Novih obzorjih]]'', ''[[Perspektive|Perspektivah]]'', ''[[Sodobnost (revija)|Sodobnosti]]'' in ''[[Tribuna|Tribuni]]''.
Od leta 1965 do leta 1973 je imel status svobodnega književnika. Leta 1973 je postal urednik za otroško leposlovje pri založbi [[Mladinska knjiga]] v Ljubljani. Bil glavni (1969/70) in odgovorni (1971) urednik revije ''[[Problemi]]'', po letu 1982 je kot eden izmed pobudnikov postal eden ključnih sodelavcev in dolgoletni glavni urednik (1984–2007, razen 1987-1989) mesečnika ''[[Nova revija]]'', nato še iz nje izšle posebne revije ''[[Ampak]]'' (2000–2012). Po upokojitvi leta 2002 je ohranil položaj glavnega urednika založbe Nova revija, ki jo je ustanovil. V 80. in 90. letih 20. stoletja je bil aktiven v civilnodružbenih gibanjih za demokratizacijo, osamosvojitev in mednarodno priznanje Slovenije.
[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]] je Nika Grafenauerja leta 2003 izvolila za izrednega člana in 2009 za rednega člana. Tajnik razreda za umetnosti SAZU je bil med letoma 2009 in 2015.
==Delo==
Osebno liriko je začel objavljati v mentorski reviji ''[[Mlada pota]]'' leta 1956, prvo zbirko ''[[Večer pred praznikom]]'' je izdal leta 1962. Zgledoval se je po [[Vladimir Bartol|Vladimirju Bartolu]], [[Simon Jenko|Simonu Jenku]], [[Srečko Kosovel|Srečku Kosovelu]], [[Josip Murn - Aleksandrov|Josipu Murnu]], [[France Prešeren|Francetu Prešernu]] in [[Oton Župančič|Otonu Župančiču]].
===Poezija===
Iz začetnega [[modernizem|modernističnega]] pesništva ''([[Večer pred prazniki]])'' se je razvil v idejno radikalnejšo smer, katere problematika se določno nakazuje že v naslovu zbirke ''([[Stiska jezika]])'', zatem pa se je približal čisti [[lirika|liriki]] v smeri hermetične simbolistične tradicije (zbirka sonetov ''[[Štukature]]''). Jezikovno inovativnost in izraz njegove lirike nadaljuje v knjigah ''[[Palimpsesti]]'' (1984), ''[[Izbrisi]]'' (1989), ''[[Odtisi]]'' (1999) in v ''[[Nočitve|Nočitvah]]'' (2005), ki za zdaj zaključujejo njegov hermetičen in estetsko bogat pesniški opus, kjer se prepletajo in prekrivajo motivno tematsko: življenje in smrt, ljubezen in resignacija, privid in resnica, glas in molk, ujetost jaza in usodnost jezika. Z omenjenimi knjigami je postal eden glavnih predstavnikov slovenskega pesniškega [[modernizem|modernizma]].
Grafenauerjevo poezijo prevaja v nemščino [[Janko Ferk]].
===Dela za mlade===
Grafenauerjeva otroška in mladinska poezija ter proza motivno tematsko vsebujeta igro in fantazijo. V svoja dela vključuje humor, izpeljan iz nenavadnih besednih zvez ter pretiravanj, ki vsebini doda igrivost in domišljijo, ki jo izpeljuje iz doživljajskega sveta.
Uredil je več izborov otroških pesmi, antologijo jugoslovanskih mladinskih pesmi, ki jih je izdal v knjigi ''[[Sončnica na rami]]'' (pesmi za otroke od Frana Levstika do danes), izbor ''[[Svetovne pravljice]]'' idr.
===Esejistika, prevodi===
Niko Grafenauer se je uveljavil tudi kot esejist in prevajalec poezije. Veliko je prevajal iz [[nemščina|nemščine]], [[angleščina|angleščine]] in [[srbohrvaščina|srbohrvaščine]], zlasti avtorje, ki so blizu njegovemu lastnemu pesniškemu svetu, ter pisal o njih analitične študije. V [[slovenščina|slovenščino]] je prevedel pesmi [[Hans Magnus Enzensberger|H. M. Enzensbergerja]], [[Gottfried Benn|G. Benna]], [[Paul Celan|P. Celana]], [[Friedrich Hölderlin|F. Hölderlina]], [[Else Lasker-Schüler]], [[Hugo von Hofmannsthal|H. von Hofmannsthala]], ter roman [[Raine Maria Rilke|R. M. Rilkeja]]. S Kajetanom Kovičem je sestavil in prevedel antologijo nemške poezije 20. stoletja (1998), uredil pa je tudi ''Orfejev spev'' (antologijo svetovne poezije v izboru slovenskih pesnikov, 2005).
Prav tako pa so tudi njegova dela prevedena v tuje jezike. V nemščino ga prevaja avstrijski pisatelj in pesnik [[Janko Ferk]]. Zbirka njegovih prevodov je izšla pod naslovom "Geheimnisse" pri Mohorjevi založbi v Celovcu, posamezne pesmi pa so izšle na nemškem spletnem portalu Lyrikline.
Piše tudi eseje in študije o slovenskem pesništvu. V analitičnih študijah ne vrednoti le posamezne avtorje, ampak tudi širše kritično in odgovorno vrednoti pojave v družbi in ustvarjalnost v času. Svoje poetološke spise je zbral v knjigi ''Odisej v labirintu'' (2001).
==Nagrade==
Za svoje delo v poeziji je Niko Grafenauer prejel več nagrad: nagrado Prešernovega sklada (1980 za zbirko ''Pesmi''), dve [[Jenkova nagrada|Jenkovi nagradi]] (1986 za ''Palimpseste'' in 1999 za ''Odtise''), [[Kajuhova nagrada|Kajuhovo nagrado]] (1984 za ''Skrivnosti''), tri [[Levstikova nagrada|Levstikove nagrade]] (1980 za ''Nebotičniki, sedite'', 1987 za ''Majhnico'' in 2007 za življenjsko delo), [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] (1997 za literarni opus), [[Sovretova nagrada|Sovretovo nagrado]] (1992 za prevode tujih pesnikov); za knjigo
''Kadar glava nad oblaki plava'' je bil leta 2002 uvrščen na častno listo IBBY, leta 2013 je prejel tudi [[Zlatnik poezije]] in 2014 Župančičevo nagrado za življenjsko delo.
== Bibliografija ==
=== Poezija ===
* ''Večer pred praznikom'' (1962) {{COBISS|ID=2183425}}
* ''Stiska jezika'' (1965) {{COBISS|ID=1807112}}
* ''Štukature'' (1975) {{COBISS|ID=140361}}
* ''Pesmi'' (1979) {{COBISS|ID=11623681}}
* ''Pesmi'' (skupaj s S. Makarovič in T. Šalamunom) (1976) {{COBISS|ID=11433729}}
* ''Skrivnosti'' (1983, 2007)
* ''Palimpsesti'' (1984) {{COBISS|ID=14294785}}
* ''Izbrisi'' (1989) {{COBISS|ID=8110080}}
* ''Samota'' (1990) {{COBISS|ID=18769664}}
* ''Dramilo v pedesetih epigramih Nika Grafenauerja'' (19) {{COBISS|ID=30307328}}
* ''Vezi daljav'' (1996)
* ''Odtisi'' (1999) {{COBISS|ID=98833664}}
* ''Nočitve'' (2005) {{COBISS|ID=223208704}}
* ''Diham, da ne zaide zrak : zbrane in nove pesmi'' (20)
=== Mladinsko pesništvo ===
* ''[[Pedenjped]]'' (1966) {{COBISS|ID=296265}}
* ''Živali na dvorišču'' (1970) {{COBISS|ID=8212793}}
* ''Živali v gozdu'' (1970) {{COBISS|ID=7944249}}
* ''Živali na polju'' (1970) {{COBISS|ID=8212537}}
* ''Domače živali'' (1970) {{COBISS|ID=8212025}}
* ''Kaj je na koncu sveta'' (1973) {{COBISS|ID=304414}}
* ''Sredi polja rdeči mak'' (1974) {{COBISS|ID=23780865}}
* ''Kadar boben ropota'' (1974) {{COBISS|ID=8116793}}
* ''[[Avtozaver]]'' (1976) {{COBISS|ID=1146935}}
* ''Abeceda'' (1977) {{COBISS|ID=306206}}
* ''[[Zmajček razgrajaček]]'' (1978) {{COBISS|ID=2011144}}
* ''Kaj ima sonce najraje'' (1979) {{COBISS|ID=14535943}}
* ''Nebotičniki, sedite'' (1981) {{COBISS|ID=16557312}}
* ''Lokomotiva, lokomotiva'' (1981) {{COBISS|ID=842782}}
* ''Skrivnosti'' (1983) {{COBISS|ID=318517}}
* ''Stara Ljubljana'' (1983) {{COBISS|ID=177225}}
* ''Kam pelje vlak'' (1983) {{COBISS|ID=5525305}}
* ''Sonce nad vodometi'' (1984) {{COBISS|ID=21005313}}
* ''Možbeseda Pedenjped'' (1994) {{COBISS|ID=37834752}}
* ''Kadar glava nad oblaki plava'' (2000)
* ''Kraljice mačke'' (ilustriral Jože Ciuha, 2014)
=== Mladinska proza ===
* ''[[Majhnica]]'' (1987) {{COBISS|ID=3709440}}
* ''Majhnica in Katrca Škrateljca'' (1987) {{COBISS|ID=308254}}
* ''Mahajana in druge pravljice o Majhnici'' (1990) {{COBISS|ID=21819904}}
=== Študiji in eseji ===
* ''Josip Murn-Aleksandrov'' (1965) {{COBISS|ID=5524793}}
* ''Pesniški svet Srečka Kosovela'' (1965) {{COBISS|ID=4488960}}
* ''Kritika in poetika'' (1974) {{COBISS|ID=4327680}}
* ''Izročenost pesmi'' (1982) {{COBISS|ID=4332544}}
* ''Album slovenskih pisateljev (z L. Suhodolčanom)'' (1983) {{COBISS|ID=541982}}
* ''Tretja beseda'' (1991) {{COBISS|ID=30138625}}
* ''Odisej v labirintu: eseji o slovenskem pesništvu'' (2001)
== Viri ==
* Čelik, Andreja. Diplomsko delo. Pesništvo Nika Grafenauerja (motivacijsko-tematski vidik, doživljajska zahtevnost).
* Grafenauer, Niko. ''Avtozaver''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1976..
* Grafenauer, Niko. ''Kaj je na koncu sveta''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1973.
* Grafenauer, Niko. ''Kam pelje vlak''. Založba Mladika, Ljubljana 1995.
* Grafenauer, Niko. ''Lokomotiva lokomotiva''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1986.
* Grafenauer, Niko. ''Majhnica''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987.
* Grafenauer, Niko. ''Majhnica in Katrca Škrateljca''. Založba Borec, Ljubljana 1987.
* Grafenauer, Niko. Možbeseda Pedenjped. Stari trg ob Kolpi, Koce 1994.
* Grafenauer, Niko. ''Nebotičniki, sedite''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1981.
* Grafenauer, Niko. ''Pedenjhišica''. Mladinska knjiga, Ljubljana 2004.
* Grafenauer, Niko. ''Pedenjped''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1995.
* Grafenauer, Niko. ''Skrivnosti''. Nova revija, Ljubljana 2006.
* Grafenauer, Niko. ''Stara Ljubljana''. Partizanska knjiga, Ljubljana 1983.
* Grafenauer, Niko. ''Uganke''. Založba Mladika, Ljubljana 2001.
* Grafenauer, Niko. ''Zmajček razgrajaček''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1978.
* Grafenauer, Niko. ''Živali na dvorišču''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1970.
* Grafenauer, Niko. ''Živali na polju''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1970.
* Grafenauer, Niko. ''Živali v gozdu''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1970.
* Hkavc, Tatjana. Diplomsko delo. Pesništvo za otroke in mladino Nika Grafenauerja (motivacijsko-tematski vidik).
* Leksikon ''Slovenska književnost''. Cankarjeva založba, Ljubljana 1982.
* Paternu, Boris. ''Od ekspresionizma do postmoderne''. Slovenska matica, Ljubljana 1999.
* Pogačnik, Jože in drugi. ''Slovenska književnost III''. DZS, Ljubljana 2001.
* Poniž, Denis. ''Slovenska lirika 1950 – 2000''. Slovenska matica, Ljubljana 2001.
* Saksida, Igor. ''Mladinska književnost med literarno vedo in književno didaktiko''. Založba Obzorja, Maribor 1994.
== Zunanje povezave ==
{{wikivir}}
* [http://www.lyrikline.de/index.php?id=60&L=3&author=ng00&cHash=980dbecfe5 www.lyrikline.de]
* [http://www.sazu.si SAZU]
{{-}}
{{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}}
| |||