Pasavci: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
{{normativna kontrola}}
Brez povzetka urejanja
Vrstica 21:
Največkrat se prehranjujejo z raznimi [[žuželke|žuželkami]] in njihovimi [[ličinka]]mi, ki jih lovijo z dolgim, iztegljivim [[jezik]]om (podobno kot [[mravljinčarji]]) in močnimi kremplji, s katerimi kopljejo po tleh. Nekatere vrste, predvsem [[navadni mehkooklepni pasavec]], pa so glede prehrane bolj prilagodljivi in jedo tudi [[goba|gobe]], [[gomolj]]e in [[sadje|sadeže]], zato so se razširili po vsej [[Južna Amerika|Južni Ameriki]] in tudi delu [[Severna Amerika|Severne]]. Skupina se je sicer razvila v Južni Ameriki, kjer dosega največjo pestrost.
 
Do pred nedavnim so vse pasavce združevali v eno samo družino, [[Dasypodidae]], kasneje pa so bili [[mišji pasavci]] (Chlamyphoridae) zaradi mnogih posebnosti oddeljeni v svojo družino.<ref>{{navedi revijo |author1=Gillian C. Gibb |author2=Fabien L. Condamine |author3=Melanie Kuch |author4=Jacob Enk |author5=Nadia Moraes-Barros |author6=Mariella Superina |author7=Hendrik N. Poinar |author8=Frédéric Delsuc |year=2016 |title=Shotgun Mitogenomics Provides a Reference Phylogenetic Framework and Timescale for Living Xenarthrans |journal=Molecular Biology and Evolution |volume= 33|issue= |pages=621–642 |doi=10.1093/molbev/msv250 |pmid=26556496 |pmc=4760074}}</ref> Skupno v obe družini uvrščamo 20 znanih še živečih [[vrsta (biologija)|vrst]]. Največja vrsta, [[veliki pasavec]] (''Priodontes maximus'') doseže en meter v dolžino brez [[rep]]a in tehta okrog 50 kg, med zadnjo [[ledena doba|ledeno dobo]] [[izumrtje|izumrli]] rastlinojedi orjaški pasavci iz [[poddružina (biologija)|poddružine]] [[Glyptodontinae]] pa so tehtali po več ton in imeli oklepe s premerom 3 m. Pasavci so najbolj sorodni mravljinčarjem in [[lenivci|lenivcem]]. Druži jih značilnost, da imajo njihova [[vretence|vretenca]] dodatne sklepne površine, kar je posebnost med sesalci.kkk
 
== Sklici in opombe ==