Požar v predoru pod Mont Blancom leta 1999: Razlika med redakcijama

pravopis
(Pravopis (dodal sem še manjkajočo besedo).)
Oznake: Vizualno urejanje Mobilno urejanje Urejanje z mobilnim spletom Advanced mobile edit
(pravopis)
Malo pred 11 uro so bili gasilci v Chamonixu obveščeni o požaru v predoru pod Mont Blancom. Ob 11:09 sta v predor prispeli dve francoski gasilski vozili, da bi pogasili požar. Zaradi ovirajočih gorečih vozil in nične vidljivosti, gasilci niso mogli nadeljevati poti do mesta požara. Poleg tega pa so se njihova gasilska vozila ugasnila zaradi pomanjkanja kisika, ki je potreben za delovanje motorjev. Gasilci so bili zato prisiljeni zapusti obe vozili in se zateči v ognjevarna zaklonišča, nameščena po predoru vsakih 600 metrov. Ker se je po cesetišču iz vozil razlilo gorivo, se je požar razširil po cesti in tako topil asfalt. Zaradi velike vročine so eksplodirale pnevmatike in rezervoarji goriva. Ob 11:11 so na italijanski strani v predor vstopili italijanski gasilci. Zaradi nične vidljivosti in velike razsežnosti požara, ki jim je oviral pot, so bili tudi oni prisiljeni zapustit njihovo vozilo in se zateči v ognjevarna zaklonišča. Ko so bili noter, so dobili ukaz naj se zatečejo k francoskim gasilcem. Zaradi nične vidljivosti tega niso mogli storiti in so zato ostali v svojih zakloniščih.
 
Ob 11:40 so uslužbenci razumeli, da so razmere v predoru za gašenje požara katastrofalne, zato so predor popolnoma zaprli in evakuirali na obeh straneh. Uro pozneje so naredili posebne načrte za gašenje in reševanje. Na obe strani so poslali posebne gasilce iz Lyona, specializirane za reševanje v zaprtih prostorih, in švicarske gasilce. Nad Mont Blancom so leteli tudi gasilski helikopterji, ki so prinašali dodatno vodo in peno za gašenje požara ter iz zraka spremljali razmere. Ob 16:00 je druga ekipa francoskih gasilcev rešila ujete francoske in italijanske gasilce, ki jih je dosegla skozi prezračevalni jašek. Vse ujete gasilce so pripeljali v bolnišnico v Chamonixu, kjer je povelnjik ujetih francoskih gasilcev zaradi opeklin in zastrupitve zs strupenim dimom, umrl.
 
Gasilci in reševalci so na obeh straneh predora ostali vse do 26. marca 1999 popoldne, ko je požar po 53 urah gorenja ugasnil. Razlog za tako dolgo in veliko gorenje požara je bil vnetljiv tovor, ki so ga prevažali tovornjaki (predvsem margarina, ki jo je prevažal tovornjak, ki je začel požar) in gorivo vozil (predvsem dizelsko gorivo). 27 ljudi je umrlo v svojih vozilih, še 10 pa jih je umrlo potem, ko so poskušali pobegniti peš. Od 50 jih ujetih ljudi jih je preživelo 12. Po požaru je predor potreboval več, kot pet dni, da se je dovolj dobro ohladil za začetek popravil in preiskav.
!39
|}
 
 
V požaru je umrlo 39 ljudi, vključno s francoskim gasilcem in italijanskim reševalcem Pierlucioom Tinazziem, mladem reševalnim varnostnikom zadolženim za varnost v predoru. Pred požarom je rešil 8 ljudi tako, da jih je spravil na svoje motorno kolo. Ko je poskušal rešiti življenje še enega voznika, sta zaradi slabe vidljivosti in velike razsežnosti požara oba stekla v eno od ognjevarnih zaklonišč, kjer sta zaradi velike vročine in izgube kisika, umrla.
 
== Dejavnosti po dogodku ==
Zaradi velike škode je bil predor 3 leta zaprt za promet. Za popravila in preiskave so porabili 481 milijonov dolarjev. Med popravili so uvedli različne varnostne izboljšave in spremembe. Zgrajena so bila dodatna ognjevarna zaklonišča z računalniško videonadzorno povezavo do nadzornega centra predora, vzporedni prezračevalni jaški skozi katere se pretaka čist zrak in manjša gasilska postaja na sredini predora. Na obeh straneh predora so zgradili postajo za dalinjski pregled vozil oz. tovora, ki pred vstopom v predor zaznajo pregrevanje. Predor je bil za promet znova odprt 9. marca 2002, vendar samo za avtomobile, motoriste in kombije, leto pozneje pa še za tovornjake in druga tovorna vozila.
 
=== Obtoženi in sojenje ===
246.736

urejanj