Henryk Sienkiewicz: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m tn
JasnaR (pogovor | prispevki)
Dopolnitev
Vrstica 5:
 
== Življenje ==
Henryk Sienkiewicz se je rodil leta 1846 v plemiški družini na Podlesju v [[Rusija|ruskem]] delu Poljske. Njegov oče je sodeloval v odporu proti zasedbenim silam. Študiral je vNa [[Varšava|Varšavivaršavski ]].Glavni Sprvašoli je objavljalštudiral satiričnepravo, tekste.medicino Koin jefilologijo, letaa 1876nobenega potovalizmed poštudijev [[Združeneni državedokončal. Amerike|ZDA]],V jeistem pisal za poljske [[časopis]]e. Njegove [[reportaža|reportaže]]času so bilena zeloGlavni opažene.šoli Letaštudirali 1891tudi jedrugi potovalkasnejši popozitivisti ([[Afrikarealizem|Afrikirealisti]]), kimed jenjimi postala prizorišče njegovegapisatelj [[Mladinski roman|mladinskegaBolesław romanaPrus]] ''[[V puščavi in goščavi]]''.utemeljitelj Podpoljske materinimliterarne vplivomsmeri sepozitivizma jeAleksander posvetilŚwiętochowski, študijua [[Zgodovinase Poljske|zgodovine svoje domovine]], čemur jeSienkiewicz posvečenihz večnjimi njegovihni knjigdružil.
 
Med letoma 1872 in 1883 je deloval kot časnikar. Sprva je objavljal satirične tekste. V teh letih so nastale njegove prve povesti in novele, za časnike pa je pisal pozitivistične podlistke z družbenokritično snovjo iz aristokratskega in vaškega življenja. Kot časnikar je sprva pisal gledališke in literarne preglede, leta 1876 pa je kot dopisnik odpotoval v [[Združene države Amerike|Ameriko]]. Njegove [[reportaža|reportaže]] so bile zelo opažene. Po vrnitvi v Evropo je bilo objavljenih več njegovih povesti in novel, ki so snovno zajemale tako iz domačega poljskega okolja kot iz ameriške družbe.
 
Leta 1983 je prenehal s časnikarskim delom in se posvetil romanopisju. Leta 1891 je potoval po [[Afrika|Afriki]], ki je postala prizorišče njegovega [[Mladinski roman|mladinskega romana]] ''[[V puščavi in goščavi]]''. Pod materinim vplivom je študiral [[Zgodovina Poljske|zgodovine svoje domovine]], čemur je posvečenih več njegovih knjig. Ob obletnici svojega literarnega delovanja je v dar prejel posestvo v Oblęgorku. Leta 1905 je bil kot prvi Poljak nagrajen z [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelovo nagrado za književnost]]. Ob izbruhu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] se je umaknil v Švico, kjer je deloval v Odboru za pomoč Poljakom. Umrl je leta 1916 v Veveyu po razglasitvi svobodne Poljske. Njegovi posmrtni ostanki so bili leta 1925 prepeljani v domovino. Pokopan je v [[bazilika (zgradba)|baziliki]] svetega Janeza v Varšavi (»Archikatedralna Bazylika Świętego Jana«).
 
Sienkiewicz je postal znan po svojem [[zgodovinski roman|zgodovinskega romana]] ''[[Quo vadis]]'' (1895), ki opisuje preganjanje [[kristjan]]ov v [[Starorimska civilizacija|Rimu]] za časa [[cesar]]ja [[Neron]]a. Znan je tudi hollywoodski [[film]] režiserja [[Mervyn LeRoy|Mervyna LeRoya]] po tem romanu (1951), s [[Peter Ustinov|Petrom Ustinovim]] v vlogi Nerona.
 
== DelaDelo ==
Pokopan je v [[bazilika (zgradba)|baziliki]] svetega Janeza v Varšavi (»Archikatedralna Bazylika Świętego Jana«).
 
Sienkiewicz je ustvarjal v obdobju pozitivizma (poljska različica realizma). Pozitivistični pisatelji so zagovarjali pomoč nižjim slojem (delo od temeljev), fizično delo, emancipacijo žensk, integracijo [Judje[|Judov]] v poljsko družbo in se navduševali nad znanostjo. Kritizirali so propadajoče in zaostalo plemstvo ter podpirali vzpon meščanstva. Optimistični fazi pozitivizma je sledilo spoznanje o neuresničljivosti zastavljenih ciljev.
== Dela ==
 
[[Slika:Krzyzacy-rekopis.jpg|thumb|right|200px|Rokopis prve strani [[roman]]a Križarji]]
Sienkiewicz je v svojih zgodnjih literarnih delih sledil pozitivističnim geslom. Tematiziral je težave kmečkega življenja, plemiško neobčutljivost do malega človeka, izseljenstvo, pa tudi [[kolonializem]] in iztrebljanje domorodcev v Ameriki. Po vrnitvi na Poljsko se je njegov pozitivistični optimizem ohladil in pričel je kritizirati kapitalistično meščanstvo, ki so ga pozitivisti sicer zagovarjali. V svojih [[Zgodovinski roman|zgodovinskih romanih]], ki so začeli izhajati leta 1983, se je povsem umaknil od pozitivizma in pričel poveličevati staro poljsko [[Šlahta|plemstvo]]. V nasprotju s pozitivisti, ki so si prizadevali za dokončen propad plemstva, so bili bralci na Poljskem in v tujini nad Sienkiewiczevimi zgodovinskimi romani navdušeni. Njegova najbolj znana dela so romani Trilogije s snovjo iz poljske zgodovine, roman iz Neronovih časov Quo vadis in mladinska povest V puščavi in goščavi. Napisal je tudi tri romane s snovjo iz sodobnega življenja. Proti koncu svojega življenja se je postavil na konservativno stran. V romanu Vrtinci je obsodil delavsko vstajo, v delu V puščavi in goščavi pa zagovarjal angleške kolonizatorje Afrike.
* ''[[Quo vadis]]'': roman iz časa [[Neron]]a (''Quo Vadis'') (1895),
 
* ''Križarji'' (''Krzyżacy'') (1900),
 
== Literarna dela ==
 
=== Kratka proza ===
*Na marne (Brez haska, 1872)
*Humoreski z teki Worszyłły (Humoreske iz Worszyłłove mape, 1872)
*Stary sługa (Stari sluga, 1875)
*Hania (1876)
*Selim Mirza (1878)
*Skice z węglem (Skice z ogljem, 1877)
*Janko Muzykant (Godec Janko, 1879)
*Z pamiętnika poznańskiego nauczyciela (Iz dnevnika poznanjskega učitelja, 1879)
*Za chlebem (Za kruhom, 1880)
*Latarnik (Svetilničar, 1881)
*Sachem (Poglavar, 1880)
 
=== Zgodovinski romani ===
* Trilogija:
**''[[ Ogniem i mieczem (Z ognjem in mečem]]'', (''Ogniem i mieczem''1883) (1884),
** ''Potop'' (''Potop'') (18861887),
**Pan ''Wołodyjowski (Mali vitez'', (''Pan Wołodyjowski''1889) (1888),
*Quo vadis (1896)
* ''Brez dogme'' (''Bez dogmatu'') (1891),
*Kryżacy (Križarji, 1900)
* ''V puščavi in goščavi'' (''W pustyni i w puszczy'') (1911),
*Na polu chwały (Na polju slave, 1906)
* ''Družina Połaniecki'' (''Rodzina Połanieckich'') (1894).
 
 
=== Sodobni romani ===
*Bez dogmatu (Brez dogme, 1891)
*Rodzina Połanieckich (Rodbina Polaneških, 1895)
*Wiry (Vrtinci, 1910)
 
=== Drugo===
*Listy z podróży (Pisma s poti, 1876–78)
*Listy z Afryki (Pisma iz Afrike, 1893)
*W pustyni i w puszczi (V puščavi in goščavi, 1911)
 
 
== Glej tudi ==
Vrstica 35 ⟶ 68:
{{Wikivir}}
* [http://www.muzeumkielce.net/wystawy/oddzialy/oblegorek/oblegorek1.html Muzeum Oblęgorek], Muzeumkielce.net {{Ikona pl}}
 
== Viri ==
* Rozka Štefan. ''Poljska književnost''. Ljubljana: DZS, 1960. {{COBISS|ID=2329857}}
* Janko Moder, 1970. Henryk Sienkiewicz. Henryk Sienkiewicz. Quo vadis. Ljubljana: DZS. 605–621
 
{{Nobelova nagrada za književnost}}