Pankrti: Razlika med redakcijama

'''Pankrti''' so slovenska [[punk|punk rock]] skupina iz [[Ljubljana|Ljubljane]]. Nastala je 1977, razpadla pa leta 1987. Leta 2007 in še nekajkrat so se spet združili za po nekaj nastopov.

Sestavljali so jo [[Peter Lovšin]], [[Gregor Tomc]], [[Boris Kramberger]], [[Dušan Žiberna]], [[Bogo Pretnar]], [[Mitja Prijatelj]], [[Slavc Colnarič]], [[Marc Kavaš]], [[Rok Pogačnik]] in na nekaj koncertih tudi [[Matjaž Gantar]]. Med svojim deset letnim delovanjem so Pankrti posneli 10 plošč, od tega 5 velikih studijskih. Znani so bili zaradi Žibernovih provokativnih in političnih besedil. Imenovali so jih tudi »prva punk skupina za [[železna zavesa|železno zaveso]]«.

Gregor Tomc in Peter Lovšin, prijatelja s Kodeljevega, sta se leta 1977 odločila ustanoviti skupino. Lovšin je že prej pisal zelo provokativne pesmi in kar slutilo se je, da bo iz tega nekaj nastalo. Imena se je spomnil Gregor Tomc. Pankrti so bili od vsega začetka pod vplivom britanskega [[punk]]a, čeprav so imeli svoj unikaten zvok in tudi besedila niso bila tako direktna kot britanska. Tomc in Lovšin sta glavna avtorja skupine, saj sta napisala večino pesmi. Tomc je deloval kot menedžer skupine, Lovšin pa kot pevec in tekstopisec. Pankrti so prvič nastopili leta 1977 v Gimnaziji [[Četrtna skupnost Moste|Moste]] z basistom Juretom Krašovcem, kjer so se predstavili tudi s priredbami skupin [[Sex Pistols]], [[The Clash]] in [[New York Dolls]] vendarter kotz zelolastnimi »svojezvočnimi«skladbami.

Prvo LP ploščo z imenom [[Dolgcajt]] so izdali leta 1980. Med najbolj znanimi skladbami s te plošče so bile »"Totalna revolucija«", »"Lublana je bulana »", "Jst sm na liniji" in »"Anarhist«". O plošči in njeni pomembnosti za zgodovino jugoslovanske in slovenske rock glasbe je bil leta 2007 posnet tudi film Igorja Zupeta z imenom Dolgcajt.

Kmalu zatem izdajo ploščo [[Rdeči album]], s katere prihaja ena njihovih najboljbolj znanih pesmi, izvedba protestne pesmi [[Bandiera rossa]]. Pankrti do takrat veljajo že za veliko jugoslovansko skupino, koncertov je veliko, koncertirajo tudi v Nemčiji, na Poljskem, Švedski, Italiji in vmes posnamejo ploščo Pesmi sprave, ki je za takratni čas pomenila odmik od klasičnega tršega zvoka in vsebovala velike uspešnice, kot so "Osmi dan", "Zvečer v mestu", "Sistem svobode"...

Njihov peta in zadnja velika plošča z naslovom [[Sexpok]], je izšla leta 1987. S te plošče so najbolj znane pesmi "Adijo Ljubljana", "Zadnja ljubezenska pesem" in "Bratje in sestre".

''Dr. Tine Hribar, prvi urednik Nove revije, je pred par leti v zborniku, ki je izšel ob 25-letnici punka, intelektualno pošteno zapisal, da brez stresa, ki ga je v politiki in kulturi ob koncu sedemdesetih povzročilo razgrajanje Pankrtov, tudi pobude za Novo revijo ne bi bilo. "Še več, vse bolj sem prepričan, da brez Pankrtov in valovanja, ki se je širilo za njimi in okoli njih, komunistična oblast sploh ne bi pristala na začetek izhajanja Nove revije sredi leta 1982."''

Leta 2007 naredijo povratek in v razprodani Hali Tivoli odigrajo skoraj 3-urnitriurni koncert. Gost na koncertu in kasneje na turneji je bil Ivan Krall, dolgoletni kitarist in soavtor v skupini Patti Smith. Uspešno zgodbo nadgradijo s turnejo po bivši skupni državi, kjer prav tako napolnijo znane koncertne dvorane kot so Tvornica v Zagrebu in kulturni dom v Beogradu.