Tine Debeljak: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dodal funkcije po Leksikonu Osebnosti |
|||
Vrstica 19:
V begunstvu je izdal prvo tiskano begunsko knjigo ''Koledarček slovenskih emigrantov'' (1946), sodeloval v [[Svet in dom|Svetu in domu]], [[Naša pesem|Naši pesmi]], [[Mlada setev|Mladi setvi]] in [[Ameriška domovina|Ameriški domovini]]. Bil je prvi kulturni referent [[društvo Slovencev|Društva Slovencev]], predsednik [[Balantičeva pisateljska družin|Balantičeve pisateljske družine]] in tudi urednik njegove zbirke ''N'mav čez Izaro''. Deset let je bil predsednik slovenske kulturne akcije, urednik [[Meddobje|Meddobja]], številnih knjig, pa tudi izredni profesor na ukrajinski katoliški humanistični fakulteti v Buenos Airesu s slovenskim oddelkom.
Leta 1949 je izdal prvo leposlovno delo emigrantov v Argentini z naslovom ''[[Velika črna maša za pobite Slovence|Črna maša]]'' za Slovence, ki so bili pobiti. V delu so prikazane grozote vojne in [[revolucija|revolucije]]. Kritiki so jo ocenili kot njegovo najboljše delo. Leta 1951 je izšla pesniška zbirka ''Poljub'', ki je bila predvsem motivno zelo zanimiva. V zbirki ''Marija'', ki je izšla leta 1954, je izražena njegova želja po vrnitvi v domovino. Leto kasneje je izšla zbirka krajših verzov ''Kyrie Eleison'' – slovenski veliki teden. ''Črni Kamnitnik'' je zbirka proznih črtic, ki je nastala, ko je kot vratar delal v tovarni cementa. Njegovo zadnje delo je oratorij o [[Irenej Friderik Baraga|Baragi]] (1957), ki ga je uglasbil [[Alojzij Geržinič]]. Tine Debeljak je samo po letu 1945 napisal več kot tisoč člankov, ki jih je pošiljal tudi na [[Hrvaška|Hrvaško]], [[Slovaška|Slovaško]], [[Poljska|Poljsko]] in v [[Srbija|Srbijo]] ...
== Tine Debeljak kot literarni zgodovinar ==
| |||