Karel Avgust Švedski: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
→‎Švedska: nadaljevanje
Octopus (pogovor | prispevki)
→‎Švedska: zapuščina
Vrstica 77:
==Švedska==
6. junija 1809 je po odstavitvi kralja [[Gustav IV. Adolf Švedski|Gustava IV. Adolfa]] švedski prestol zasedel [[Karel XIII. Švedski|Karel XIII.]] Novi kralj je moral sprejeti novo liberalno ustavo, ki jo je še isti dan potrdil Parlament deželnih stanov. Kralj sam se ni vmešaval v revolucionarna dogajanja, ki so ga privedla na prestol. Izčrpana Švedska je zdaj zahtevala samo mir.<ref>[https://nbl.snl.no/Karl_2 ''Karl 2 – utdypning'']. Store norske leksikon.</ref>
 
[[Slika:Monumentet i Kvidinge.jpg|thumb|levo|Karlov spomenik v Kvidingu]]
 
Kralj Karel XIII. ni imel otrok, zato je iskal primernega kandidata za svojega naslednika. Georg Adlersparre, glavni dirigent državnega dara leta 1809, je predlagal [[Friderik VI. Danski|Friderika VI. Danskega]], ki je ponudbo zavrnil. Adlersparre je nato začel pogledovati proti Norveški in poskušal pregovoriti Kristijana Avgusta, ki je postopoma sprejel idejo, da bi ga švedski kralj posinovil. Z izbiro se je strinjal tudi Karel XIII. in trije deželni stanovi: duhovščina, meščani in kmetje. Plemstvo je bilo zaradi pristašev odstavljenega kralja in njegovega mladoletnega sina bolj zadržano. Kralj se je 15. julija 1809 dokončno odločil, da bo Kristijana Avgusta posinovil,<ref name=ref3/> ker bi njegovo veliko priljubljenost na Norveškem lahko izkoristil v švedskih načrtih za priključitev Norveške. V Kristijanu Avgustu je videl tudi moža, ki je kazal nekaj simpatij do Švedske, ker je med rusko-finsko vojno ni napadel.<ref>''The Union's Last War: The Russian-Swedish War of 1808-09''. The Napoleon Series.</ref>
 
Po sklenitvi Fredrikshamnskega mirovnega sporazuma med Švedsko in Rusijo 17. septembra 1809, s katerim se je končala finska vojna, je bila Švedska pripravljena za inavguracijo Kristijana Avgusta. Iz Norveške je odpotoval 7. januarja 1810. Po prihodu na Švedsko je kot švedski kronski princ spremenil svoje ime v Karel Avgust. 18. aprila so ga kot prvega s takim statusom počastili s sprejemom v Švedska akademija znanosti in umetnosti.
 
[[Slika:Monumentet i Kvidinge.jpg|thumb|levo|Karlov spomenik v Kvidingu]]
 
Na Švedskem ni zapustil nobenih zgodovinskih sledi, ker je prezgodaj umrl. 28. maja 1810 je med vojaškim urjenjem padel s konja in se ubil. Obdukcija je pokazala, da je pred padcem doživel srčni napad, hkrati pa se je govorilo, da so ga zastrupili. Za njegov umor je bil obtožen maršal kraljestva, grof Axel von Fersen in bil 20. junija 1810 med pogrebom Karla Avgusta javno linčan. Kronskega princa so pokopali v cerkvi v Riddarholmnu, kjer so pokopavali švedske monarhe.<ref name=ref3/>
 
==Zapuščina==
Karlu Avgustu so po naročilu princa Friderika Hesskega leta 1810 v kraljevem parku Bygdøy v okolici [[Oslo|Osla]] postavili spomenik. Karlu v čast so pred odhodom na Švedsko priredili veliko poslovilno zabavo, skupina premožnih meščanov pa je ustanovila dobrodelni sklad Prinds Christian Augusts Minde. Sklad je dobil veliko mestno hišo, ki še vedno nosi njegovo ime. Po njem so leta 1852 imenovali eno od ulic v Oslu.<ref name=ref3/>
 
Na položaju švedskega kronskega princa ga je zamenjal [[Napoleon]]ov [[maršal]] [[Karel XIV. Janez Švedski|Charles-Jean Baptiste Bernadotte]].
 
==Sklici==