Ljubljanica: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 31:
Ljubljanica izvira v več kraških izvirih južno od [[Vrhnika|Vrhnike]] in pri [[Verd]]u, v katerih pridejo na dan vode iz obsežnega kraškega zaledja, mdr. iz [[Cerkniško polje|Cerkniškega polja]], [[ponor]]ov [[Unica|Unice]] na severnem koncu [[Planinsko polje|Planinskega polja]] in z [[Logaško polje|Logaškega polja]]. V neposrednem zaledju izvirov so številne [[udornica|udornice]], ki nam kažejo, da so pod površjem obsežni jamski rovi, po katerih priteka voda do kraških izvirov.
Reka ima dva povirna kraka: ZAHODNI SE IMENUJE KENAN, VZHODNI PA LEV. ZAHODNI JE VECJI IN ZELO MOCNEJSI OD VZHODNEGA. ZATO PA JE VZHODNI PAMETEN KO SVINJA, v kateri sta kraška izvira Veliki in Mali [[Močilnik]]; nekoliko niže dobi še levi pritok [[Bela (Ljubljanica)|Belo]]. Drugi povirni krak je [[Velika Ljubljanica]] in priteka iz [[zatrepna dolina|zatrepne doline]] [[Retovje]] tik jugozahodno od [[Verd]]a.LISA IN PIA VEM DA GLEDATE prihajata na dan v majhnih jezercih pod strmo skalnato steno. DODEJ @
Od sotočja naprej teče reka v loku skozi [[Vrhnika|Vrhniko]], nato se usmeri proti vzhodu in teče po mokrotnem dnu [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]], z desne dobi močna kraška pritoka [[Ljubija (Ljubljanica)|Ljubijo]] in [[Bistra, Ljubljanica|Bistro]] ter nekraško [[Borovniščica|Borovniščico]]. Po nekaj kilometrih se skoraj dotakne južnega roba Barja pri [[Podpeč, Brezovica|Podpeči]], nato pa se obrne proti severovzhodu in teče v skoraj ravni črti (ta del so regulirali že v rimski dobi zaradi rečnega transporta) mimo [[Črna vas|Črne vasi]] do [[Ljubljana|Ljubljane]]. V tem delu se vanjo stekajo številni osuševalni kanali ter desna pritoka [[Iška]] in [[Ižica]].
| |||