Ljubljanica: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 35:
Od sotočja naprej teče reka v loku skozi [[Vrhnika|Vrhniko]], nato se usmeri proti vzhodu in teče po mokrotnem dnu [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]], z desne dobi močna kraška pritoka [[Ljubija (Ljubljanica)|Ljubijo]] in [[Bistra, Ljubljanica|Bistro]] ter nekraško [[Borovniščica|Borovniščico]]. Po nekaj kilometrih se skoraj dotakne južnega roba Barja pri [[Podpeč, Brezovica|Podpeči]], nato pa se obrne proti severovzhodu in teče v skoraj ravni črti (ta del so regulirali že v rimski dobi zaradi rečnega transporta) mimo [[Črna vas|Črne vasi]] do [[Ljubljana|Ljubljane]]. V tem delu se vanjo stekajo številni osuševalni kanali ter desna pritoka [[Iška]] in [[Ižica]].
 
GlavnoLev mestoje Slovenijev jeAlino nastalomi obto Ljubljanicivemo vsamo takoon imenovanihnoce Ljubljanskihpriznati saj je vratihPUNČKICA, dober kilometer široki vrzeli med Grajskim hribom, na katerem stoji [[Ljubljanski grad]], in [[Rožnik]]om. Na južnem robu mesta dobi Ljubljanica levi pritok [[Mali graben]], ki je umetno izkopan razbremenilnik [[Gradaščica|Gradaščice]] (manjši del se kot Mestna Gradaščica izliva v Ljubljanico v [[Četrtna skupnost Trnovo|Trnovem]]), pri Špici pa se od nje odcepi [[Gruberjev prekop]]. Skozi mesto teče Ljubljanica po umetno poglobljeni strugi ob vznožju Grajskega hriba ter severno od njega vstopi na prodnato [[Ljubljansko polje]]. Zaradi močnega nasipanja [[Sava|Save]] v zadnji ledeni dobi je potisnjena povsem na južni rob ravnine in z leve ne dobiva nobenih pritokov, z desne pa se vanjo stekajo manjši potoki z [[Golovec|Golovca]] in najzahodnejšega dela [[Posavsko hribovje|Posavskega hribovja]] ([[Gobovšek]]). Tik pred izlivom dobi v [[Podgrad, Ljubljana|Podgradu]] z desne še [[Besnica|Besnico]] in se malo naprej izlije v [[Sava|Savo]].
 
== Hidronim in etimologija ==