SARS: Razlika med redakcijama

 

'''SARS''' ('''sindrom akutne respiratorne stiske''') je resna [[respiratorna bolezen]], ki jo povzroča [[koronavirus]].<ref name=Thiel>{{cite book | author = Thiel V (editor). | title = Coronaviruses: Molecular and Cellular Biology | edition = 1 | publisher = Caister Academic Press | year = 2007 | url=http://www.horizonpress.com/cor | id = [http://www.horizonpress.com/cor ISBN 978-1-904455-16-5 ]}}</ref> Gre za [[atipična pljučnica|atipično]] [[pljučnica|pljučnico]], ki so jo prvič opazili novembra [[2002]] v kitajski provinci [[Guangdong]].<ref>[http://web.archive.org/web/20040724045125/http://www.infekt.ch/updown/documents/griot_sars.pdf]</ref> V času do julija 2003 je grozila pandemija; po znanih podatkih se je okužilo 8.096 ljudi, od tega je bilo 774 smrtnih primerov.<ref>[http://www.who.int/csr/sars/country/table2004_04_21/en/index.html WHO | Summary of probable SARS cases with onset of illness from 1 November 2002 to 31 July 2003<!-- Bot generated title -->]</ref>

 

 

== Povzročitelj ==

Navadno povzročajo atipične pljučnice [[bakterije]], kot so [[klamidije]], [[mikoplazme]] in [[legionele]], vendar pri bolnikih s SARS-om teh bakterij niso odkrili. Bolezen se tudi ni odzivala na zdravljenje z [[antibiotik]]i. Zatorej so se pojavile domneve, da je povzročitelj [[virus]]. Sprva so menili, da je povztočitelj [[paramiksovirus]], [[26. marec|26. marca]] [[2003]] pa so se pojavili močnejši sumi, da gre za koronavirus. Virus so kot nov tip koronavirusov hkrati identificirali na hongkonški univerzi, hamburškem inštitutu Bernhard-Nocht-Institut in v atlantskem Centru za nadzor bolezni. Na podlagi virusovega [[genom]]a obstajata teoriji, da je nov virus nastal bodisi z [[mutacija|mutacijo]] ali pa je že obstoječ virus preskočil iz neke živalske vrste tudi na človeka. Virusov genom je uspelo dešifrirati kanadskim raziskovalcem.