Redakcija: 09:50, 7. februar 2020 uredi Minorax (pogovor \| prispevki) 494 urejanj m Undid edits by 2001:1470:F44F:EE:91AE:F23A:84AB:3BFB (talk) to last version by Yerpo Oznaki: razveljavitev SWViewer [1.3] ← Starejše urejanje		Redakcija: 09:54, 7. februar 2020 uredi razveljavi 2001:1470:f44f:ee:e5ec:95ac:c689:60bc (pogovor) →‎Ponovno odkritje Mandlovega dela: Poprava vsebina Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje Novejše urejanje →
Vrstica 40: {{Botanik\|Mendel\|Mendel, Gregor}} === Ponovno odkritje ~~Mendlovega~~Mandlovega dela === Na prelomu 20. stoletja, leta [[1900]], so trije botaniki v razmaku nekaj mesecev in neodvisno drug od drugega objavili trditev, da so odkrili zakonitosti dedovanja, a so pri pregledovanju literature spoznali, da jih je Mendel prehitel za 35 let. To so bili Nizozemec [[Hugo de Vries]], Nemec [[Carl Correns]] in Avstrijec [[Erich Tschermak]]. Zadnjega danes ne štejemo več za soodkritelja, saj je iz njegovih zapisov razvidno, da Mendlovih zakonov ni razumel. Njihovi zapisi so usmerili pozornost širše znanstvene srenje na Mendlovo delo. Kmalu so drugi raziskovalci potrdili njegove rezultate, sprva botaniki, nato pa še [[zoologija\|zoologi]] (pri [[živali]]h je situacija kompleksnejša, saj na mnogo več [[fenotip]]skih lastnosti vpliva več genov). Bistven pomen ~~Mendlove~~Mandlove teorije je, da podaja genetske zakonitosti dedovanja fenotipskih lastnosti. V začetku so ji krčevito oporekali predstavniki šole biometrikov, ki so se osredotočali na [[statistika\|statistično]] preučevanje fenotipskih lastnosti. Ko je postalo jasno, da so lastnosti, ki so [[zvezna porazdelitev\|porazdeljene zvezno]] (npr. telesna višina), odvisne od mnogih genov in torej niso v nasprotju z Mendlovimi zakoni, sta bila oba pristopa združena v t. i. sodobni [[evolucija\|evolucijski]] sintezi. Ta danes predstavlja temelj sodobne [[biologija\|biologije]]. == Sklici in opombe ==

Gregor Mendel: Razlika med redakcijama