Kisli dež: Razlika med redakcijama

Kisle usedline ne izvirajo le iz padavin ([[megla]], [[sneg]], [[dež]]), ampak tudi iz trdnih delcev (suhe usedline), ki lebdijo v [[zrak]]u. Včasih se plini neposredno absorbirajo v jezerski vodi, v rastlinah in zidovih zgradb. Navedeni plini lahko prepotujejo po zraku tudi po 500 kilometrov na dan, zato onesnaženje s kislim dežjem ne pozna meja. S kislim dežjem so povezane poškodbe in smrt gozdov ter živih bitij v jezerih v [[Skandinavija|Skandinaviji]], drugod po [[Evropa|Evropi]] in vzhodnem delu Severne [[Amerika|Amerike]]. Povzroča tudi poškodbe stavb in [[spomenik]]ov. [[termoelektrarna|Termoelektrarne]] v [[Združene države Amerike|ZDA]] in Evropi sproščajo okoli 8 g žveplovega dioksida in 3 g dušikovih oksidov na proizvedeno kilovatno uro. Po podatkih britanskega oddelka za okolje se mora emisija žveplovega dioksida zmanjšati za 81 %, če hočemo preprečevati škodo v okolju.

 

 

Pomemben učinek kislega dežja je poškodba kemijskega ravnovesja v tleh, kar povzroča izpiranje določenih [[rudnina|rudnin]], npr. [[magnezij]]a in [[aluminij]]a. Rastline, ki rastejo v takih tleh, posebno [[iglavci]], trpijo zaradi pomanjkanja rudninskih snovi in so bolj dovzetne za [[bolezni]]. Rudninske snovi iz tal se zato izpirajo v [[reka|reke]] in [[jezero|jezera]], kar zmoti vodno življenje, npr. poškoduje [[škrga|škrge]] ribjih mladic in ubija rastline. Jezera, ki jih doseže kisli dež, so na pogled čista, kajti v njih ni rastlinskih [[plankton]]ov. Jezera in reke trpijo bolj neposredno škodo, ker postanejo kisli zaradi deževnice, ki se izliva vanje iz neposredne okolice.