Tehnološki determinizem: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Engelbert (pogovor | prispevki)
m pp
Polonica (pogovor | prispevki)
Vrstica 66:
Podvrsta tehnološkega determinizma je medijski determinizem, filozofska in sociološka ideja, ki poudarja moč medijev in njihov vpliv na družbo. Gre za teorijo, ki nudi dokaj preprosto razlago v obliki vzroka in posledic. Glavna predstavnika medijskega determinizma sta [[Harold Innis]] in [[Marshall McLuhan]]. Povezovanje različnih medijev z določenimi kognitivnimi posledicami po McLuhanu in drugih avtorjih je lahko vidno, kot da bi bilo povezano z lingvističnim in tudi tehnološkim determinizmom. Taki različici se reče tudi medijski determinizem. McLuhan je enačil komunikacijske medije in tehnologijo z jezikom. Tako kot je Whorf trdil, da jezik oblikuje našo percepcijo in mišljenje, tako McLuhan trdi, da vse to zmorejo tudi mediji. Preprosta verzija medijskega determinizma je npr. da ima uporaba določenih medijev subtilni vpliv na nas, vendar pa je družbeni kontekst uporabe tisti, ki je odločilen <ref> {{navedi splet | url = http://www.aber.ac.uk/media/Documents/tecdet/tdet11.html | title = Technological or Media Determinism | accessdate = 6. 5. 2012 | accessmonthday = | accessyear = | last = Chandler | first = Daniel | authorlink = }} </ref>.
 
Medijski determinizem je še vedno najbolnajbolj popularna in vplivna teorija o odnosu med tehnologijo in družbo, vendar je zadnje čase pogosto tarča številnih kritik. V popolnem nasprotju determinističnemu stališču Marshalla McLuhana, da »medij oblikuje in nadzoruje stopnjo in obliko človekove asociacije in akcije«, sociolog Stuart Hall trdi, da »mediji reproducirajo strukturo dominacije/podreditve, ki karakterizira družbeni sistem kot celoto« <ref name="chandler" />.
 
==Kritike==