Kristijan II. Danski: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
→‎Sklici: infopolje
m pp
Vrstica 43:
Po odstavitvi je bil izgnan na [[Nizozemska|Nizozemsko]], kjer je vladal njegov svak, sveti cesar [[Karel V. Habsburški]]. Po poskusu leta 1531, da bi ponovno prišel na danski prestol, so ga aretirali in zaprli, najprej v grad Sønderborg in nato v grad Kalundborg. V ujetništvu so z njim lepo ravnali. Ko se je nekoliko postaral, je dobil še nekaj več svobode. Umrl je pri 77 letih in preživel svojega strica Ivana in nečaka [[Kristijan III. Danski|Kristijana III.]] Njegovi pristaši so ga poskušali ponovno ustoličiti, vendar so bili leta 1536 odločilno poraženi.
 
Bil je inteligenten toda neodločen vladar, ki se na primer ni mogel odločiti med [[Protestantizem|protestantizmom]] in [[katolištvo]]m. Leta 1515 se je poročil z Izabelo Avstrijsko, vnukinjo svetega rimskega cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimiljana I.]] Bolj kozkot zakon je znana njegova zveza z Dyveke Sigbritsdatter, preprosto gospo nizozemskega porekla, ki je postala njegova priležnica pred poroko uz Izabelo. Njena mati je postala njegova najbližja svetovalka. Ko je Dyveke leta 1517 nenadoma umrla, je Kristijan obtožil plemiča Torbena Oxeja, da jo je zastrupil, in ga na dvomljivih dokazih usmrtil.
 
Dyvekina mati je odšla s Kristijanom v izgnanstvo, potem pa so Izabelini sorodniki Kristijana prisilili, da je prijateljstvo prekinil. Kristijanovo ženo so povabili, naj se iz izgnanstva vrne na Dansko, vendar je vabilo odklonila in leta 1526 umrla. Njena družina je Kristijanu odvzela večino njunih otrok. Kristijan je poskušal doseči, da bi njegovega sina Ivana priznali za njegovega naslednika na danskem prestolu. Njegovo prošnjo so zavrnili, Ivan pa je leto kasneje umrl. Kristijanovi hčerki Doroteja in Kristina sta edini preživeli otroštvo. Tudi oni sta v svojem imenu in imenu svojih otrok zahtevali danski prestol, vendar nista uspeli.
Vrstica 83:
 
==Poskusi reform==
Kristijan jerje bil krvavim dogodkom navkljub večji [[Humanizem|humanist]] od večine njegovih razsvetljenih sodobnikov. Do danskega plemstva, s katerim je delil oblast, je bil skrajno nezaupljiv in iskal pomoč pri bogatem in praktičnem srednjem sloju [[Flandrija|Flandrije]]. Leta 1521 je nepričakovano odpotoval na [[Nizozemska|Nizozemsko]] in tam ostal nekaj mesecev. Obiskal je večino velikih mest, vzel v službo veliko nizozemskih umetnikov in se osebno spoznal s Quentinom Matsysom in [[Albrecht Dürer|Albrechtom Dürerjem]], ki je kasneje naslikal njegov portret. Z [[Erazem Rotterdamski|Erazmom Rotterdamskim]] je razpravljal o [[Reformacija|reformaciji]] in v sebi značilnem slogu izjavil: ''"Blagi ukrepi so nekoristni; najboljša in najbolj zanesljiva so pravna sredstva, ki dobro pretresejo celo telo"''.<ref name=ref3/>
 
Zgleda, da je bil na vrhuncu moči prav po vrnitvi na Dansko 5. septembra 1521. Prepričan v svojo moč je nemudoma nadaljeval uvajanje najbolj nepremišljenih reform. Kmalu po vrnitvi je izdal svoj ''Veliki zakonik'' (''Landelove''). Večina ''Zakonika'' je temeljila na nizozemskih zgledih in dokazovala kraljeve napredne cilje. Z novimi zakoni je bilo predvideno boljše izobraževanje nižje duhovščine, politični vpliv višje duhovščine pa je omejen. Uvedeni so bile tudi strogi ukrepi proti izkoriščevalcem in ''"hudobni in nekrščanski praksi postopanja s kmeti, kot da so divje zveri"''. Stari trgovski cehi so se obdržali, vendar s spremenjenimi pravili igre. Trgovanje velikih trgovcev na škodo malih trgovcev je bilo strogo prepovedano.<ref name=ref3/>
Vrstica 101:
 
==Zapuščina==
Kristijan II. je eden od najbolj protislovnih danskih kraljev. Nanj se gleda kot na hipokritskega tirana in hkrati naprednega despota, ki je želel ustvariti absolutno monarhijo, temelječo na "svobodnhsvobodnih državljanih". Zanimanje zgodovinarjev so vzbudile njegove psihološke slabosti, zlasti njegova pogosta neodločnost, ki je z leti prevladovala nad njegovimi dejanji. Omenjale so se teorije o manični depresivnosti, ki jih je seveda težko dokazati. Pokvarila ga je morda oblast, zaradi katere je izgubil moralna merila, da bi vladal celovito. S svojim vladanjem je vsekakor pridobil preveč sovražnikov med plemstvom, dansko meščanstvo pa ni bilo dovolj močno, da bi ga podprlo. Nekaj njegovih ambicij se je izpolnilo z zmago [[Absolutizem|absolutizma]] leta 1660.
 
Ali pa ga je oblast pokvarila in mu ni primoralo moralne mete, da bi lahko vladal celovito. Christian je očitno naredil preveč sovražnikov. Poleg tega danski srednji razred še vedno ni bil dovolj močan, da bi podpiral kraljeve moči. Nekaj njegovih ambicij pa se je izpolnilo z zmago absolutizma leta 1660.