Živali: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pp |
|||
Vrstica 28:
[[Slika:Animal cell structure en.svg|thumb|left|280px|Živalska celica kot tipičen predstavnik evkariontske celice s [[celična membrana|celično membrano]] (brez [[celična stena|stene]]), [[citosol]]om, [[celični skelet|celičnim skeletom]], [[organel]]i in [[celično jedro|jedrom]]]]
▲Z nekaterimi izjemami, med katerimi so najočitnejše [[spužve]] in [[plakozoji]], je živalsko telo diferencirano v [[tkivo|tkiva]]. Ti vključujejo [[mišica|mišice]], ki so se sposobne krčiti in nadzorovati gibanje, ter [[živčno tkivo|živčna tkiva]], ki omogočajo pošiljanje in obdelavo signalov. Običajno imajo tudi notranjo [[Prebava|prebavno]] votlino z eno ali dvema odprtinama.<ref name=scienceperspectives10>{{cite book|title=Science Perspectives 10|year=2010|publisher=Nelson Education Ltd.|isbn=978-0-17-635528-9|last1=Adam-Carr|first1=Christine|last2=Hayhoe|first2=Christy|last3=Hayhoe|first3=Douglas|last4=Hayhoe|first4=Katharine}}</ref>
Vse živali imajo evkariontske celice, ki so obdane z značilnim [[zunajcelični matriks|zunajceličnim matriksom]], ki ga sestavljajo [[kolagen]] in [[elastin]] ter [[glikoprotein]]i.<ref>{{cite book |last1=Alberts |first1=Bruce |last2=Johnson |first2=Alexander |last3=Lewis |first3=Julian |last4=Raff |first4=Martin |last5=Roberts |first5=Keith |last6=Walter |first6=Peter |title=Molecular Biology of the Cell |edition=4th |year=2002 |publisher=Garland Science |location=New York |url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK26810/}}</ref> Ta se lahko kalcificira v strukture, kot so to [[Zunanji skelet|hišice mehkužcev]], [[kost]]i in iglice.<ref>{{cite book|last=Sangwal|first=Keshra|title=Additives and crystallization processes: from fundamentals to applications|year=2007|publisher=John Wiley and Sons|isbn=978-0-470-06153-4|page=212}}</ref> Pri razvoju tvori razmeroma prožno ogrodje,<ref>{{cite book|last=Becker|first=Wayne M.|title=The world of the cell|year=1991|publisher=Benjamin/Cummings|isbn=978-0-8053-0870-9}}</ref> kjer se lahko celice gibajo in reorganizirajo ter tvorijo zapletene strukture. Nasprotno se v drugih mnogoceličnih organizmih, kot so rastline in glive, celice držijo na mestu s pomočjo celičnih sten in na ta način lahko pospešeno rastejo.<ref name=scienceperspectives10/> Edinstveni za živalske celice so naslednji tipi [[medcelični stik|medceličnih stikov]]: [[tesni stik]]i, [[presledkovni stik]]i in [[dezmosom]]i.<ref>{{cite book|last=Magloire|first=Kim|title=Cracking the AP Biology Exam, 2004–2005 Edition|year=2004|publisher=The Princeton Review|isbn=978-0-375-76393-9|page=45}}</ref>
| |||