Kristijan II. Danski: Razlika med redakcijama

 

Nazadnje se je uprla še [[Jutlandija]], mu odpovedala pokorščino in 20. januarja 1523 dansko krono ponudila Kristijanovemu stricu [[Friderik I. Danski|Frideriku Holsteinskemu]]. Izjemne težave so Kristijana prisilile, da je odplul v tujino iskat pomoč. 1. maja se je izkrcal v Veereju v Zelandiji.<ref name=ref3/> V letih izgnanstva je kralj z družino živel razmeroma skromno v mestu Lier v [[Brabant]]u in čakal na vojaško pomoč svojega nenaklonjenega svaka, cesarja [[Karel V. Habsburški|Karla V.]] V tem času so na Danskem predvsem kmetje in meščani zaradi socialnih reform želeli njegovo vrnitev. Kristijan je v svoji stiski našel tolažbo v dopisovanju z [[Martin Luther|Martinom Luthrom]] in za nekaj časa celo prestopil v luteransko veto. Po ženini smrti leta 1526 mu je njena družina vzela otroke, ''"da ne bi bili vzgojeni kot heretiki"''. Ko sta se leta 1530 tako Friderik I. kot [[Gustav Vasa]] pridružila reformaciji in postala [[Luteranstvo|luterana]], se je Kristijan spreobrnil v katoliško vero in pobotal s svetim rimskim cesarjem. Po osmih letih izgnanstva se je Kristijan 24. oktobra 1531 poskušal vrniti na oblast v svojih kraljestvih. Poskus je preprečil vihar, ki je pred norveško obalo razpršil njegovo ladjevje. 1. julija 1532 se je po dogovoru v [[Oslo|Oslu]] predal svojemu tekmecu, kralju Frideriku I.,<ref name=ref3/> in v zameno dobil zaščitno pismo.

 

==Sklici==