Janez Plečnik: Razlika med redakcijama

Janez Plečnik, mlajši brat arhitekta [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] je ljudsko šolo in gimnazijo končal v Ljubljani. Študij [[medicina|medicine]] z [[doktorat]]om pa je končal leta 1899 na [[Dunaj]]u, kjer se je tudi specializiral iz patologije in sodeloval pri odkrivanju [[Krvna skupina|krvnih skupin]], bil nekaj časa na prosekturi (prosektura=razteleševalnica v bolnišnici) v Černovicah ([[Češka]]), v marcu 1905 je postal sodni izvedenec in jetniški zdravnik v Ljubljani ter bil od oktobra 1917 prosektor patoantom v ljubljanski deželni [[bolnišnica|bolnišnici]]. Ob ustanovitvi [[Univerza v Ljubljani|ljubljanske univerze]] je bil 31. avgusta 1919 imenovan za izrednega in 27. januarja 1920 za [[profesor|rednega profesorja]] patologije. Predaval je anatomijo in bil hkrati prosektor (prosektor=tisti ki secira trupla). Plečnik je bil ena ključnih osebnosti pri ustanovitvi takrat še nepopolne [[Medicinska fakulteta v Ljubljani|Medicinske fakultete v Ljubljani]], bil je trikrat njen [[Dekan (šolstvo)|dekan]] (1922/1923, 1932/1933 in 1938/1939) in večkrat prodekan, pomembna pa so tudi njegova prizadevanja za gradnjo nove stavbe Anatomskega inštituta. Na ljubljanski [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti]] je predaval [[Sodna medicina|sodno medicino]]. Plečnik je posvetil veliko skrb slovenskemu anatomskemu izrazju, ki ga je bilo treba za zdravniško rabo šele uvesti. Sistematično je zbiral ljudske izraze za označevanje organov in telesnih delov, veliko pa jih je poimenoval tudi sam. Del njegove kartoteke z 1.500 gesli je ohranjen v rokopisu. Njegova jezikovna prizadevanja so vidna v ''Kratkem repititorju anatomije I-IV'' (1924-1925), ki je sicer prevod iz nemškega priročnika, odlikuje pa ga izvirno slovensko besedišče.<ref name ="Enciklopedija Slovenije"EncSlo">''Enciklopedija Slovenije''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002</ref> Plečnik je bil odličen učitelj in velik prijatelj akademske mladine. Ljubil je naravo in glasbo ter tudi sam dobro igral na [[klavir]].