Redakcija: 22:06, 4. februar 2020 uredi Shabicht (pogovor \| prispevki) 72.073 urejanj mBrez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 22:07, 4. februar 2020 uredi razveljavi Shabicht (pogovor \| prispevki) 72.073 urejanj mBrez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 39: '''Kartuzijanski samostan Jurklošter''' ali '''Kartuzija Jurklošter''' ({{jezik-la\|Domus Vallis sancti Maurittii}}), je bil eden izmed štirih [[Kartuzijani\|kartuzijanskih samostanov]] na območju današnje Slovenije. Ustanovil ga je [[Henrik I. Krški\|Henrik I.]], [[Škofija Celovec\|~~krški~~Krški (Koroški) škof]] leta 1173 ali 1174. Prvotni redovniki so bili [[Francozi]] in [[Italijani]], ki so postavili kot običajno dva samostana (enega za patre in enega za brate). Toda samostan ni uspeval. Tako je bil leta 1189 sem poslan [[Odon iz Novare]], ki je ponovno obudil samostan, a je bil dve leti po njegovi smrti (1198) samostan leta 1200 razpuščen. Del samostanskega posestva (spodnji samostan bratov) so prevzeli [[kanoniki]], del pa je pričel propadati. Toda po posredovanju [[Kartuzijanski samostan Žiče\|žičkega]] priora je [[Leopold VI. Babenberški]] prevzel varstvo nad samostanom. Prvi kartuzijani so se ponovno naselili leta 1208. Ustanovno listino jim je podelil naslednje leto. Z njegovo denarno pomočjo so obnovili oba samostana, povečali cerkev, dozidali še eno samostansko cerkev. Z izumrtjem Babenberžanov so zaščito samostana prevzeli [[Celjski grofje]]. Konec [[16. stoletje\|16. stoletja]] pa je Jurklošter izgubil svojo gospodarsko neodvisnost, saj je [[kardinal Delfin]] izročil njihova posestva sprva [[Družba Jezusova\|jezuitom]], nato so jih prevzeli [[cistercijani]], nato pa spet jezuiti. Po nekaj letih tožarjenja med prizadetimi stranmi so leta 1595 določili, da Jurklošter prevzamejo [[Gradec\|graški]] jezuiti. S tem je bila končana zgodovina kartuzije Jurklošter.

Kartuzijanski samostan Jurklošter: Razlika med redakcijama