Aluminij: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
NIČ |
m vrnitev sprememb uporabnika 212.235.206.146 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo Oznaka: vrnitev |
||
Vrstica 128:
}}
'''Alumínij''' (iz [[Latinščina|latiskega]] ''alumen'' – ''grenka sol, galun'') je [[kemijski element]] s [[Kemijski simbol|simbolom]] Al in [[Vrstno število|vrstnim številom]] 13. Je mehka, nemagnetna in kovna srebrno bela [[kovina]]. V Zemljini skorji je za [[kisik]]om in [[silicij]]em tretji najpogostejši element in najpogostejša kovina, ki tvori približno 8 % njene mase. Zaradi velike reaktivnosti je v elementarni obliki izjemno redek in omejen samo na ekstremno reduktivna okolja. Udeležen je v več kot 270 različnih [[mineral]]ih.<ref>B.Z. Shakhashiri (17. marec 2008). [http://scifun.chem.wisc.edu/chemweek/PDF/Aluminum.pdf ''Chemical of the Week: Aluminum'']. SciFun.org. University of Wisconsin. Pridobljeno 4. marca 2012.</ref> Glavna aluminijeva ruda je [[boksit]], najpomembnejše spojine pa [[oksid]]i in [[sulfat]]i. ▼
▲njene mase. Zaradi velike reaktivnosti je v elementarni obliki izjemno redek in omejen samo na ekstremno reduktivna okolja. Udeležen je v več kot 270 različnih [[mineral]]ih.<ref>B.Z. Shakhashiri (17. marec 2008). [http://scifun.chem.wisc.edu/chemweek/PDF/Aluminum.pdf ''Chemical of the Week: Aluminum'']. SciFun.org. University of Wisconsin. Pridobljeno 4. marca 2012.</ref> Glavna aluminijeva ruda je [[boksit]], najpomembnejše spojine pa [[oksid]]i in [[sulfat]]i.
Pomemben je predvsem zaradi majhne [[Gostota|gostote]] in velike odpornosti proti [[Korozija|koroziji]], ki je posledica pasivacije površine. Njegove [[Zlitina|zlitine]] so ključno gradivo v letalski industriji. Pomemben je tudi na področju transporta in konstrukcij.
Zanimivo je, da kljub temu, da je v naravi zelo razširjen, nobena njegova sol ne sodeluje v nobenem presnovnem procesu nobenega živega organizma. Rastline in živali ga kljub temu dobro prenašajo.<ref name=Frank>W.B. Frank (2009). ''Aluminum''. Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Wiley-VCH. doi: 10.1002/14356007.a01_459.pub2.</ref> Njegove soli se zaradi razširjenosti in kakšne druge, morda koristne, biološke vloge še vedno preučujejo.
== Zgodovina ==
Aluminij je odkril danski fizik in kemik [[Hans Christian Ørsted]] leta 1825.
Vrstica 181 ⟶ 182:
[[Slika:Bauxite hérault.JPG|thumb|right|Kos boksita; rdečerjavo barvo mu dajejo železovi oksidi]]
Najpomembnejša aluminijeva ruda je [[boksit]], ki vsebuje 30-55 % aluminijevega oksida. Ostalo je večinoma [[kremen]] in železovi oksidi, ki dajejo boksitu značilno rdečo barvo. Aluminijev oksid se iz rude pridobiva po [[Bayerjev proces|Bayerjevem postopku]],<ref name=
:Al<sub>2</sub>O<sub>3</sub> + 2 NaOH → 2 NaAlO<sub>2</sub> + H<sub>2</sub>O
| |||