Sedisvakanca: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Shabicht (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Shabicht (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 1:
'''Sedisvakanca''', ali tudi z izvirnim [[Latinščina|latinskim]] izrazom »'''sede vacante'''« (kot [[ločilnik|ablativ]] izraza ''sedes vacans'' – ''prost sedež''), pomeni stanje nezasedenega škofovskega položaja po [[Kanonsko pravo|cerkvenem pravu]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. Izraz se uporablja predvsem za nezaseden položaj rimskega škofa – [[papež]]a, vendar tudi za ostale škofe po svetu.
 
Sedisvakanca nastopi v primeru smrti škofa ali njegove odpovedi položaju zaradi upokojitve oziroma bolezni ali v primeru kazenskega odvzema položaja (slednje ne obstaja za primer papeža), traja pa do trenutka imenovanja njegovega naslednika. Sedisvakanca ne nastopi v primeru, če ima škofija škofa koadjutorja (pomožni škof s pravico nasledstva), ki ob prenehanju službe škofa ordinarija takoj prevzame njegovo mesto.
 
==Sedisvakanca papeža==
V času sedisvakance vodstvo škofije prevzame pomožni škof, če obstaja, sicer pa generalni vikar, dokler zbor svetovalcev ne izvoli apostolskega administratorja (začasnega upravitelja škofije). Ta je običajno eden izmed duhovnikov iz zbora svetovalcev.
Izraz se uporablja predvsem za nezaseden položaj [[papež]]a, ki ima tudi naslov rimskega škofa, kot vrhovnega poglavarja rimskokatoliške cerkve, uporablja se tudi tudi za ostale [[Škof|škofe]] po svetu.
 
Sedisvakanca nastopi v primeru smrti škofapapeža ali škofa, v primeru njegove odpovedi položaju zaradi upokojitve oziroma bolezni, ali v primeru kazenskega odvzema položaja (slednje ne obstaja za primer papeža), traja pa do trenutka imenovanja njegovega naslednika. Sedisvakanca ne nastopi v primeru, če ima škofija škofa koadjutorja (pomožni škof s pravico nasledstva), ki ob prenehanju službe škofa ordinarija takoj prevzame njegovo mesto.
 
==Sedisvakanca v škofiji==
Sedisvakanca ne nastopi v primeru, če ima škofija škofa koadjutorja (pomožnega škofa s pravico nasledstva), ki ob prenehanju službe škofa ordinarija takoj prevzame njegovo mesto.
 
V času sedisvakance vodstvo škofije prevzame pomožni škof, če le-ta obstaja, sicer pa generalni vikar, dokler zbor škofijskih svetovalcev ne izvoli apostolskega administratorja (začasnega upravitelja škofije). Ta je običajno eden izmed duhovnikov iz zbora svetovalcev.