Kristijan II. Danski: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Zasebno življenje: osvojitev Švedske |
→Ponovna osvojitev Švedske: Stockholmski krvavi ples |
||
Vrstica 71:
Sturejeva vdova Kristina Gyllenstierna se je še vedno pogumno upirala v Stockholmu. Kmetje iz osrednje Švedske, spodbujeni z njenim domoljubjem, so prijeli za orožje in 19. marca v bitki pri Balundsåsu porazili Dance. V krvavi bitki pri Uppsali na [[Veliki petek]] 6. aprila 1520 so sami doživeli dokončen poraz. Maja je na Švedsko priplulo dansko ladjevje in s kopnega in morja napadlo Stockholm. Gyllenstierna se je hrabro upirala še štiri mesece in se 7. septembra po razglasitvi absolutne amnestije vdala. 1. novembra so predstavniki švedskega naroda prisegli zvestobo Kristijanu kot dednemu švedskemu kralju, čeprav je zakonodaja predpisovala, da je Švedska volilna monarhija.<ref name=ref3/>
==Stockholmski krvavi ples==
{{glavni|Stockholmski krvavi ples}}
[[Slika:Stockholm Bloodbath.jpg|thumb|250px|Stockholmski krvavi ples]]
4. novembra 1520 je škof Trolle, voditelj Danski naklonjene stranke, v stockholmski stolnici Kristijana mazilil. Kristijan je zatem prisegel, da bo na Švedskem vladal samo preko na Švedskem rojenih Švedov po domači zakonodaji. Začela se je tri dni trajajoča zabava, ki se je 7. novembra spremenila v nekaj povsem drugega. Kralj je zvečer tistega dne sklical svoje poveljnike na zasebno konferenco v svoji palači. Kmalu zatem so v veliko dvorano vdrli danski vojaki in s seboj odpeljali nekaj skrbno izbranih gostov.<ref name=ref3/> Do 22. ure so aretirali še preostale kraljeve goste s seznama, ki ga je sestavil nadškof Trolle. Naslednji dan se je zbral sodni senat pod Trollejevim predsedstvom. ki je sodil po [[Kanonsko pravo|kanonskem pravu]], in vse aretirane enoglasno obsodil na smrt zaradi [[Herezija|herezije]].<ref>''Stockholms blodbad''. Swedish Nationalecyclopdia, 2000.</ref> Ob 12. uri so na glavni trg odpeljali škofa Skare in Strängnäsa in ju obglavili. Njima je sledilo štirinajst plemičev, trije župani in štirinajst stockholmskih mestnih svetnikov. Usmrtitve so se nadaljevale še cel naslednji dan. Po izjavi glavnega rablja je bilo usmrčenih 82 ljudi.<ref name=ref3/>
Kristijan je razen tega ukazal, da se truplo Stena Stureja mlajšega in njegovega malega otroka izkoplje in sežge. Njegovo soprogo Kristino in mnogo drugih švedskih plemkinj so kot zapornice odpeljali na Dansko. Ko je bilo treba zločin upravičiti, je Kristijan švedskemu prebivalstvu pojasnil, da se je s tem izognil papeževemu interdiktu. Obglavljenje dveh škofov je papežu opravičeval z nedovoljenim divjanjem skupine njegovih vojakov.<ref name=ref3/>
Kristijan je zaradi krvavih dejanj v Stockholmu dobil vzdevek Kristijan Tiran.<ref> Paul J. Reiter. Kristian Tyrann. Prevod Gustaf Witting. Natur & Kultur. Stockholm, 1943.</ref>
==Sklici==
| |||