Štefan Kociančič: Razlika med redakcijama

Rodil se je v slovenski kmečki družini. Ljudsko šolo je obiskoval v rojstnem kraju. Leta 1829 se je vpisal na [[semenišče|malo semenišče]] v Gorici. Na počitnice je hodil k svojemu bratu, ki je bil [[vikar]] na [[Bukovo|Bukovem]]. Pri njem mu je prišla v roke hebrejska slovnica in začel se je učiti [[hebrejščina|hebrejščino]], ki mu je postala izmed vseh tujih jezikov najljubša. V 4. razredu se je spoznal z [[Valentin Stanič|Valentinom Staničem]] in se navdušil nad slovenščino, saj se je takrat v gimnaziji poučevalo samo v [[nemščina|nemščini]]. Začel je deklamirati slovenske pesmi, zavedajoč se, da ima za seboj učitelja, ki sam piše pesmi in jih izdaja. Gimnazijo je 1837 končal z odliko in vstopil v goriško [[Teologija|bogoslovje]] ter bil 26. decembra 1841 [[Sveto mašniško posvečenje|posvečen v mašnika]]. Najprej je bil eno leto hišni učitelj pri družini okrožnega glavarja v Gorici. Od 1842-1846 je bil [[kaplan]] v Ločniku, 2. novembra 1846 pa je bil imenovan za profesorja v goriškem bogoslovju in tu je ostal celih 36 let vse do smrti. Predaval je o [[Stara zaveza|stari zavezi]] in [[semitski jeziki|semitskih jezikih]] ter bil hkrati tudi [[knjižničar]] goriške bogoslovne knjižnice.<ref name =''"Leksikon''">''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.</ref> V javnosti se je pojavil najprej kot pisec osnovnošolskih učbenikov, kasneje se je posvetil jezikoslovju, zlasti leksikografiji in zgodovini. Obvladal je 16 [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikov]] in poznal še okoli 15 jezikov. Zlasti ga je pritegnila hebrejščina. Pretežni del svojega leksikografskega dela (slovensko-nemški, turško-nemški in etiopsko-latinski slovar)<ref name =''"Leksikon''"/> je zapustil v rokopisih (zdaj v goriški semeniški knjižnici), objavil pa je več prevodov nabožne literature, krajevnozgodovinskih in cerkvenozgodovinskih ter jezikoslovnih razprav in člankov v slovenski periodiki. Pisal je v slovenskem, [[latinščina|latinskem]] in hebrejskem jeziku, njegova bibliografija obsega okoli 370 zapisov. Izdal je [[pridiga|pridige]] in druge spise [[Jožef Stibiel|Jožefa Stibiela]] (1853). Ob Valentinu Staniču je bil Kociančič začetnik narodnega prebujenja Slovencev na Goriškem.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002</ref>