Gregorij Rožman: Razlika med redakcijama

Katoliki v Osvobodilni fronti so naslovili več pisem Rožmanu, v katerih so kritizirali udeležbo duhovnikov na kolaboracionistični strani. Hkrati je OF izrazila svojo podporo svobodi veroizpovedi, in izjavila, da bi radi videli več duhovnikov v svojem gibanju, ali vsaj, da duhovniki ostanejo nevtralni. Navedli so, da so pripravljeni na srečanje z Rožmanom, ter razpravo o vseh vprašanjih, toda Rožman se nikoli ni odzval na pisma OF katolikov. Kljub Rožmanovim prizadevanjem proti Osvobodilni fronti, 40 duhovnikov se je 40 duhovnikov pridružilo partizanom samo v Ljubljanski pokrajini.<ref>{{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia: 1941 - 1945|url=https://books.google.com/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC|publisher=Stanford University Press|date=2002-10|isbn=9780804779241|language=en|first=Jozo|last=Tomasevich|year=|location=|page=521|cobiss=}}</ref> Zaradi aktivnosti med partizani Rožman je suspendiral iz duhovnišlega stanu svojega nekdanjega tajnika, duhovnika Metoda Mikuža. Drugače je npr. ravnal mariborski škof [[Ivan Jožef Tomažič|dr. Ivan Jožef Tomažič]], ki je sicer odklonil sodelovanje z OF, a proti njej ni deloval.<ref name=":2" /> Prav tako je pozneje odklonil sodelovanje z [[domobranci]]. Izrazito protifašistično so bili usmerjeni duhovniki na Primorskem. Ti so se fašizmu upirali že v obdobju med obema vojnama, med vojno pa so v glavnem sodelovali z OF.<ref name=":2" />