Srbija: razlika med redakcijama

dodanih 26.933 zlogov ,  pred 1 letom
m
vrnitev sprememb uporabnika 212.235.247.94 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo
(bila je napaka)
Oznaki: zamenjano blanking
m (vrnitev sprememb uporabnika 212.235.247.94 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo)
{{Infopolje Država
moje ime srbija
|native_name = Република Србија<br />''Republika Srbija''
|conventional_long_name = Republika Srbija
|common_name = Srbija
|common_name2 = Srbije|image_flag =Flag_of_Serbia.svg
|image_coat = Coat of arms of Serbia.svg
|image_map = Serbia (orthographic projection).svg
|map_caption = Lega Srbije na [[Evropska celina|Evropski celini]]
<!--*NARODNO GESLO* SRBIJE **NI!** SAMO SLOGA SRBINA SPASAVA. HVALA ZA RAZUMEVANJE.-->
|national_anthem = <span style="line-height:1.25em;">''[[Bože pravde]]''<small><br />''Bog pravice''</small></span>
|official_languages = [[srbščina]] {{smallsup|1}}
|regional_languages = [[madžarščina]], [[hrvaščina]], [[slovaščina]], [[romunščina]], <br />[[rusinščina]] {{smallsup|2}}
|capital = [[Beograd]]
|government_type = [[parlamentarna republika]]
|leader_title1 = [[predsednik republike Srbije|predsednik]]:
|leader_title2 = [[predsednik vlade republike Srbije|predsednik vlade]]:
|leader_name1 = [[Aleksandar Vučić]]
|leader_name2 = [[Ana Brnabić]]
|area_rank = 113.
|area_magnitude = 1 E10
|area_km2 = 88.361 (77,474 brez Kosova)
|percent_water = 0,13
|population_census = 7,243,007 (brez Kosova)<ref>{{cite web|url=http://www.census.gov/population/international/data/countryrank/rank.php|title=Country Rank. Countries and Areas Ranked by Population: 2013|author=Census.gov|date=2013|publisher=U.S. Department of Commerce|accessdate=2013-05-09|archiveurl=http://www.webcitation.org/6GUHbJYCI|archivedate=2013-05-09}}</ref>
|population_census_year = 2011
|population_density = 115
|population_densitymi² = 297
|population_density_rank = 94.
|demonym = Srb
|GDP_PPP_year = 2007
|GDP_PPP = 54,310 milijarde USD
|GDP_PPP_rank = 72.
|GDP_PPP_per_capita = 7234 USD
|GDP_PPP_per_capita_rank = 89.
|Gini = 0,24
|Gini_year = 2007
|Gini_category = <font color="#009900">nizek</font>
|sovereignty_type = Ustanovitev
|sovereignty_note =
|established_event1 = nastanek
|established_event2 = prva združena država
|established_event3 = neodvisnost
|established_event4 = ustanovitev kraljestva
|established_event5 = ustanovitev cesarstva
|established_event6 = izguba neodvisnosti<br />{{presledki|3}}od [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]
|established_event7 = {{nowrap|[[prva srbska vstaja]]}}
|established_event8 = prva ustava
|established_event9 = [[berlinski kongres|mednarodno priznanje]]
|established_event10 =[[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevina SHS]]
|established_event11 = [[Referendum o neodvisnosti Črne gore, 2006|razpad]]&nbsp;[[Srbija in Črna gora|SČG]]
|established_date1 = [[7. stoletje]]
|established_date2 = okoli [[600]]
|established_date3 = [[1185]]
|established_date4 = [[1077]] (''[[Duklja]]'')<br />[[1217]] (''[[Raška (država)|Raška]]'')
|established_date5 = [[1346]]
|established_date6 = <br />[[1459]]
|established_date7 = [[15. februar]] [[1804]]
|established_date8 = [[15. februar]] [[1835]]
|established_date9 = [[1878]]
|established_date10 = [[1918]]
|established_date11 = [[5. junij]] [[2006]]
|HDI_year = 1997
|HDI = 0,801
|HDI_rank = n/a
|currency = [[srbski dinar]]
|currency_code = RSD
|country_code = RS
|time_zone = [[srednjeevropski čas|CET]]
|utc_offset = +1
|cctld = [[.rs]] ([[.yu]]){{smallsup|3}}
|calling_code = 381
|ISO_3166-1_alpha2 = RS
|ISO_3166-1_alpha3 = SRB
|ISO_3166-1_num = 688
|alt_sport_code = SRB
|vehicle_code = SRB
|footnotes = <sup>1</sup> Po sprejemu nove [[Ustava Republike Srbije|ustave]] čaka na odobritev poleg uradne srbske [[cirilica|cirilične]] pisave tudi srbska [[latinica]].<br /><sup>2</sup> Uradni jeziki [[Vojvodina, Srbija|Vojvodine]].<br /><sup>3</sup> Od septembra 2006 je uradna pripona spletnih domen .rs, do septembra 2009 pa se še vedno uporablja tudi domena .yu.
}}
 
'''Republika Srbija''' ({{jezik-sr|Република Србија / '' Republika Srbija''}}) je [[celinska država]], ki leži na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]], v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi ([[Panonska nižina]]).
 
Del Republike Srbije je [[avtonomna pokrajina]] [[Vojvodina, Srbija|Vojvodina]]. Do [[17. februar]]ja [[2008]] je kot avtonomna pokrajina in kot del Srbije obstajalo tudi [[Kosovo]]. S strani Albancev je enostransko razglasilo neodvisnost, ki pa je Srbija ne priznava.
 
Republika Srbija je opredeljena kot [[demokracija|demokratična]] država [[Srbi|srbskega naroda]] in vseh drugih državljanov, ki živijo v njej. Država temelji na demokratičnih temeljih, tržnem gospodarstvu, človekovih pravicah in vladavini prava.
 
Srbija na severu meji na [[Madžarska|Madžarsko]], na vzhodu na [[Romunija|Romunijo]] in na [[Bolgarija|Bolgarijo]], na jugu na [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]] in na [[Kosovo]], na zahodu pa na [[Črna gora|Črno goro]], [[Hrvaška|Hrvaško]] in na [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]].
 
Srbija je bila od konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] sestavni del skupne države [[Južni Slovani|Južnih Slovanov]]. Najprej v [[Kraljevina SHS|Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev]], ki se je kasneje preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]], po 2. svetovni vojni pa kot del [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]] (SFRJ). Po razpadu SFRJ se je oblikovala [[Zvezna republika Jugoslavija|Zvezna republika Jugoslavija]] (ZRJ). Leta 2003 so to državno skupnost preimenovali v [[Srbija in Črna gora|Srbija in Črna gora]]. Od 5. junija [[2006]] je Srbija po 88 letih ponovno suverena in [[neodvisnost|neodvisna]] država. Je pravna naslednica ZRJ.
 
Glavno mesto s skoraj 2 milijonoma prebivalcev je [[Beograd]], ki je tudi administrativno, kulturno in gospodarsko središče Srbije.
 
== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Srbije}}
[[Slika:Felix_Romuliana_1.jpg|thumb|200px|left|[[Gamzigrad|Gamzigrad (Felix Romuliana)]]]]
 
Prvi podatki o srbski državi so iz [[7. stoletje|sedmega stoletja]], ko je Srbiji vladala dinastija [[Vlastimirovići|Vlastimirović]]. Vodja najznamenitejše srednjeveške srbske države, imenovane [[Raška]], je bil [[veliki župan]] [[Štefan Nemanja]], srbski vladar iz 12. stoletja iz [[Nemanjići|dinastije Nemanjić]]. Srbska [[srednji vek|srednjeveška]] država je bila pod velikim političnim in kulturnim pritiskom [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Leta [[1217]], tekom vladavine [[Štefan Prvokronani|Štefana Prvokronanega]], postane Srbija neodvisna kraljevina, svoj vrhunec pa doseže leta [[1346]] pod vladavino [[Stefan Dušan|Stefana Dušana]], ki se je proglasil za ''Cara Srba i Grka'' (Cesarja [[Srbi|Srbov]] in [[Grki|Grkov]]). [[Turki]] so porazili srbsko plemstvo leta [[1389]] v [[Kosovska bitka|bitki na Kosovskem polju]], dokončno pa so jo zavzeli, ko je leta [[1459]] padlo [[Smederevo]]. Med letoma 1459 in [[1804]] je bila Srbija pod neposredno vladavino [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], čeprav le v krajših intervalih, najdaljši je bil od [[1718]] do [[1739]]. [[Habsburška monarhija]] je imela pod nadzorom le večji del osrednje Srbije.
[[Slika:Višeslav.jpg|thumb|150px|right|Višeslav , prvi znani srbski vladar ]]
 
Leta [[1804]] so Srbi, pod vodstvom Đorđa Petrovića, ki so ga klicali [[Đorđe Petrović Karađorđe|Karađorđe]] (tudi Črni Đorđe), organizirali upor in tako so leta [[1815]] dobili avtonomno srbsko [[Srbska kneževina|kneževino]]. Od [[1813]] do [[1882]] so srbsko državo vodili knezi, od leta [[1882]] pa kralji [[dinastija Obrenović|dinastije Obrenović]]. Prvo [[ustava|ustavo]] je Srbija dobila [[15. februar]]ja leta [[1835]] ([[Sretenjska ustava]]). Na [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] leta [[1878]] je Srbija dobila mednarodno priznanje.
[[Slika:Temple_of_Saint_Sava_-_Monument.jpg|thumb|150px|Prvi srbski nadškof in najpomembnejši svetnik srbske pravoslavne cerkve]]
Srbi na južnem [[Madžarska|Ogrskem]] so v sredini [[19. stoletje|19. stoletja]] dobili avtonomijo pod imenom [[Vojvodina|Vojvodina Srbska]].
 
Po Majskem preobratu 1903 in atentatu na [[Aleksander I. Obrenović|kralja Aleksandra Obrenovića]] in kraljico Drago, so na oblast zopet prišli [[Karađorđevići]]. Za novega kralja je bil imenovan [[Peter II. Karađorđević]]. Po zmagah v [[Balkanske vojne|balkanskih vojnah]] se je Srbija zelo razširila na jug. Kljub velikim človeškim in materialnim izgubam je Srbija pomagala silam [[antante]] do zmage v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]].
 
1. decembra leta [[1918]] se je Kraljevina Srbija združila s Črno goro in [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov ((SHS)]] v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]] in se leta [[1929]] preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]].
 
V [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bila Srbija pod okupacijo Sil Osi, torej pod okupacijo [[nacistična Nemčija|nacistične Nemčije]] in njenih zaveznikov; Italije, Bolgarije, Madžarske, Albanije in marionetne pro-fašistične državne tvorbe imenovane [[Neodvisna država Hrvaška]] ([[Neodvisna država Hrvaška|NDH]]).
 
Po končani vojni leta [[1945]] Srbija postane del novo nastale [[Demokratične republike Jugoslavije]], pod vodstvom komunističnega režima na čelu z [[Josip Broz - Tito|Josipom Brozom-Titom]]. To državo je sestavljalo 5 republik: Srbija, [[Hrvaška]], [[Slovenija]], [[Črna gora]], [[Makedonija]]. Še istega leta ([[1945]]) se država preimenuje v [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo]]. Leta [[1963]] se je država zopet preimenovala v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično Federativno Republiko Jugoslavijo]] in dobila svojo šesto članico, Socialistično Republiko [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]].
 
Od leta [[1992]], ko je razpadla [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]], pa vse do leta [[2003]], je Srbija s Črno goro tvorila [[Zvezna republika Jugoslavija|Zvezno Republiko Jugoslavijo]]. Leta [[2003]] se je ta tvorba preimenovala v državno skupnost [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]. [[21. maj]]a [[2006]] je imela Črna Gora referendum, na katerem so se njeni prebivalci odločili za neodvisnost. Od takrat Republika Srbija deluje kot samostojni subjekt in država. [[17. februar|17.februar]]ja [[2008]] se je od Srbije ''de facto'' osamosvojila nekdanja srbska avtonomna pokrajina [[Kosovo]], ki je postala država z glavnim mestom [[Priština]].
 
== Geografija ==
{{glavni|Geografija Srbije}}
 
Srbija leži na jugovzhodu [[Evropa|Evrope]] (približno 80 % ozemlja) in v [[Panonska nižina|Panonski nižini]] (približno 20 % ozemlja). Glede na podnebne in geografske značilnosti se jo uvršča tudi med sredozemske države. Skupna dolžina državnih meja znaša 2.027&nbsp;km. Dolžina meje s posamezno sosednjo državo pa je: [[Albanija]] 115&nbsp;km, [[Bosna in Hercegovina]] 302&nbsp;km, [[Bolgarija]] 318&nbsp;km, [[Hrvaška]] 241&nbsp;km, [[Madžarska]] 151&nbsp;km, [[Severna Makedonija]] 221&nbsp;km, [[Črna gora]] 203&nbsp;km in [[Romunija]] 476&nbsp;km.
 
Severni del republike je ravninski, južni deli pa so bolj razgibani in gorati. Na tem delu države leži tudi 15 gorskih vrhov ki so višji od 2000 metrov, najvišji vrh pa je [[Džeravica]] (na Prokletijah) z višino 2656 metrov.
 
Gorski relief Srbije ima veliko [[kanjon]]ov in pečin ([[Resavska pečina]], [[Ceremošnja]], [[Risovača]]), lepoto te narave pa še povečujejo zaščiteni in ohranjeni gozdovi, v njih pa prebiva veliko [[endemit]]skih živali, veliko je tudi voda, potokov, pašnikov itd.
 
Srbija ima 5 [[Narodni park|narodnih parkov]]: [[Džerdap]], [[Kopaonik]], [[Tara]], [[Šar]] in [[Fruška gora]]. Vsi narodni parki imajo zelo visoke klimatske in zdravstveno-rekreativne vrednosti.
[[Slika:Relief_map_of_Serbia.png|thumb|right|250px|Relief Srbije]]
=== Hidrologija ===
Večji del Srbije spada v [[povodje]] [[Donava|Donave]] (81.261&nbsp;km², 92 %), katere tok v dolžini 588 kilometrov teče od severa proti jugu do Beograda, nato pa proti vzhodu. Poleg Donave so plovni tudi nekateri njeni pritoki: [[Sava]] (206&nbsp;km), [[Tisa]] (168&nbsp;km) in delno tudi [[Velika Morava]] (celoten tok 185&nbsp;km). Del južnih srbskih voda se izliva v povodje rek [[Beli Drim]] in [[Radika]] na Kosovu (4.500&nbsp;km², 5 %), ki se izlivata v [[Jadransko morje]]. Povodja rek [[Pčinja (reka)|Pčinja]], [[Lepenac]] in [[Dragovštica]] na jugovzhodu, se izlivajo v [[Egejsko morje]] (2.650&nbsp;km², 3 %). Ostale velike reke so še [[Zahodna Morava]] (308&nbsp;km), [[Južna Morava]] (295&nbsp;km), [[Ibar]] (272&nbsp;km), [[Drina]], ki je mejna reka z BiH (220&nbsp;km) in [[Timok]] (202&nbsp;km).
 
Največje jezero v Srbiji je [[akumulacijsko jezero|akumulacijsko]] [[Džerdapsko jezero]] z 163&nbsp;km² (z romunskim delom 253&nbsp;km²). Največje naravno jezero je [[Belo jezero]] v Vojvodini s površino 25&nbsp;km². Ostala pomembnejša jezera so še [[Vlasinsko jezero]] in jezero [[Perućac]]. Največji rečni otok je otok na Donavi pri Kostolcu s površino 60&nbsp;km².
 
Največji [[slap]] v Srbiji je [[Jelovarnik]] (71 metrov) na [[Kopaonik]]u. Največji in najdaljši kanjon v Srbiji in hkrati tudi v Evropi je [[Džerdap]] na Donavi.
 
=== Podnebja ===
Srbija leži na Balkanskem polotoku, ki je obkrožen s toplimi morji (Jadransko, Egejsko, Črno), na severu pa se naslanja na evropsko celino. Poleg tega na podnebje Srbije močno vpliva relief. Na severu prevladuje [[celinsko podnebje]], ki prehaja v zmerno-celinsko na jugu, v višjih legah pa je [[gorsko podnebje]]. Zime v Srbiji so kratke, hladne in snežne, poletja pa topla. Najhladnejši mesec je januar, najtoplejši pa julij. Najnižja izmerjena temperatura v Srbiji je –39,5&nbsp;°C (13. januara 1985 v naselju [[Karajukića Bunari]] na [[Pešter]]u), najvišja pa 44,9&nbsp;°C (24. julija 2007 v [[Smeredevska Palanka|Smederevski Palanki]]).<ref name="temp">{{navedi splet |url=http://www.hidmet.gov.rs/ciril/meteorologija/klimatologija_temp_rezim.php |title=Republićki hidrometeorološki zavod |accessdate=2009-08-21 }}</ref> Povprečna letna temperatura v Srbiji je 10.9&nbsp;°C (predeli pod 300 [[m.n.m.]]), 10&nbsp;°C (300–500 m.n.m.), 6&nbsp;°C (1000–1500 m.n.m.), 3&nbsp;°C (nad 1500 m.n.m.).<ref name="temp"/> Povprečna letna količina padavin je 896&nbsp;mm. Največ padavin pade junija in maja, najbolj suha meseca pa sta februar in oktober.
 
Najpomembnejši vetrovi v Srbiji so:
* [[košava]] (hladen in suh veter na severu Srbije)
* severac (hladen in suh severni veter)
* moravac (hladen in suh veter značilen za dolino Morave)
* južni veter (topel in suh, piha z juga doline Morave)
* jugozahodnik (topel in vlažen, prihaja z Jadrana in doseže zahodno Srbijo)
 
== Upravna razdelitev ==
{{glavni|Regije Srbije|Okrožja Srbije}}
 
=== Regije pred letom 2009 ===
Pred oblikovanjem statističnih regij leta 2009, sta bili v ustavi Republike Srbije določeni 2 [[avtonomna pokrajina|avtonomni pokrajini]]:
* [[Vojvodina]] (administrativni center: [[Novi Sad]])
* [[Kosovo in Metohija]] (administrativni center: Priština)
 
Ostala Srbija, ki ni bila vključena v pokrajini, se je imenovala [[Centralna Srbija]], ki pa ni bila posebna administrativna enota, temveč je bila pod neposredno upravo republike.
 
=== Regije po letu 2009 ===
[[Slika:SerbiaPoliticalDivision.png|thumb|250px|Zemljevid srbskih občin (138 občin)]]
Julija 2009 je vlada Republike Srbije sprejela zakon, s katerim je Srbija razdeljena na sedem statističnih regij:
* Vojvodina
* Beograd
* Zahodna regija
* Vzhodna regija
* Centralna regija
* Južna regija
* Kosovo
 
Oblikovanje novih regij pomeni, da Centralna Srbija, ki je pred tem predstavljala neko obliko statistične regije, praktično ne obstaja več oziroma je razdeljena na 5 novih statističnih regij.
 
=== Upravna okrožja ===
 
Srbija je razdeljena na 29 [[Okrožja Srbije|okrožij]] in območje mesta [[Beograd]]. Na področju avtonomne pokrajine Vojvodine je 7 okrožij, medtem ko je na področju centralne Srbije 17 upravnih okrajev in ozemlje mesta Beograd. Vsako upravno okrožje je sestavljeno iz več občin, občine pa so sestavljene iz mestnih skupnosti.
 
=== Mesta ===
Poleg Beograda so največja srbska mesta [[Novi Sad]], ki je glavno mesto avtonomne pokrajine Vojvodine, južnosrbski [[Niš]] ter osrednjesrbski [[Kragujevac]], ki imajo vsa okoli 200.000 ali več prebivalcev.{{glavni|Seznam mest v Srbiji}}
 
== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Srbije}}
[[Slika:Кнез_Михаилова_улица,_од_Калемегдана_до_Обилићевог_венца,_пролеће.jpg|thumb|right|200px|[[Beograd]]]]
[[Slika:P3200005.JPG|thumb|right|200px|[[Novi Sad]]]]
V celotni Srbiji je 6.167 naselij.
V Srbiji je skupno 24 mest in glavno mesto Beograd, ki ima poseben status. Ta mesta so:
 
* [[Beograd]] (1.281.801 prebivalcev, širši del 1.576.124)
* [[Kragujevac]] (193.930 s širšim delom 211.580)
* [[Niš]] (173.724, širši del 250.518)
* [[Novi Sad]] (255.071, s širšim delom 333.895)
* [[Valjevo]]
* [[Vranje, Srbija|Vranje]]
* [[Zaječar]]
* [[Zrenjanin]] (Veliki Bečkerek)
* [[Jagodina]] (Svetozarevo)
* [[Kraljevo]]
* [[Kruševac]]
* [[Leskovac]]
* [[Loznica]]
* [[Novi Pazar]]
* [[Pančevo]]
* [[Požarevac]]
* [[Smederevo]]
* [[Sombor]]
* [[Sremska Mitrovica]]
* [[Subotica]]
* [[Užice]]
* [[Čačak]]
* [[Šabac]]
 
Mesta Beograd, Novi Sad, Kragujevac in Niš so razdeljena na 2 ali več mestnih občin, druga mesta pa so organizirana kot celota.
 
== Demografija ==
{{glavni|Demografija Srbije|Demografska zgodovina Srbije}}
{{seealso|Demografija Kosova}}
 
Po popisu leta [[2002]], ki ne vključuje Kosova, ima Srbija 7.498.001 prebivalcev, od tega jih kar 52 % živi v mestih.
 
Odstotek pismenih prebivalcev je 96,4 % (moški 98,9 %, ženske 94,1 %).
 
Stopnja rojstev je 1,78 otroka v povprečju na vsako žensko. Povprečna življenjska doba je 74 let (moški 71, ženske 76).
 
=== Etnične skupine ===
<center>
{{bar box
| width=300px
| title=Prebivalstvo Srbije <small>(brez Kosova)</small> leta 2002
| titlebar=#ddd
| bars=
{{bar percent|Srbi|blue|82.86}}
{{bar percent|Madžari|orange|3.91}}
{{bar percent|Bošnjaki|black|1.82}}
{{bar percent|Romi|purple|1.44}}
{{bar percent|brown|blue|1.08}}
{{bar percent|Drugi|red|9.79}}
}}
</center>
 
V večini so [[Srbi]] z 82,86 % prebivalcev , sledijo Madžari 3,91 %, [[Bošnjaki]] 1,82 %, [[Romi]] 1,44 %, [[Jugoslovani]] 1,08 %, [[Hrvati]] 0,94 %, [[Črnogorci]] 0,92 %, [[Albanci]] 0,82 %, zatem pa sledijo še [[Slovaki]], [[Vlahi]], [[Romuni]], [[Makedonci]], [[Bolgari]], [[Bunjevci (etnična skupina)|Bunjevci]], [[Rusini]], [[Ukrajinci]], [[Slovenci]], [[gorani]], [[Nemci]], [[Rusi]], [[Čehi]], [[Turki]] in drugi.
 
<center><gallery>
Slika:Serbia ethnic02.png|Etnična sestava Srbije leta 2002
Slika:SrbijaEtnickiSastav.jpg|Etnična sestava Srbije leta 1981
Slika:Etno-Vojvodina.jpg|Etnična sestava Vojvodine leta 2002
</gallery></center>
 
=== Jezik ===
Uradni jezik je [[srbščina]]. V Vojvodini so poleg srbščine uradni tudi [[madžarščina]], [[slovaščina]], [[hrvaščina]], [[romunščina]] in [[rusinščina]].
 
=== Veroizpoved ===
 
Največje število vernikov v Srbiji je [[Srbska pravoslavna Cerkev|pravoslavne]] vere. Sledijo [[muslimani]] (suniti), [[katoliki|rimokatoličani]] in [[protestanti]], druge vere pa so bolj malo zastopane. V Srbiji živi tudi veliko število [[ateist]]ov.
 
Ustava in zakoni Srbije dovoljujejo versko svobodo in pravico, ki jih je treba spoštovati tudi v praksi. Vlada si na vseh ravneh prizadeva za zaščito te pravice v celoti in ne tolerira njene zlorabe, bodisi s strani državnih organov, organizacij in skupin, bodisi s strani posameznikov. Srbija nima državne religije, tako da se verski prazniki ne obravnavajo kot državni, ampak je za državljane dovoljeno praznovanje kakršnih koli verskih praznikov, tako so dovoljeni tudi dela prosti dnevi na pomembnejše verske praznike.
 
== Državni simboli ==
{{glavni|Zastava Republike Srbije|Grb Republike Srbije|Himna Srbije }}
 
[[Himna]] Republike Srbije je »[[Bože pravde]]«, ki je bila je tudi nekdanja himna [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]].Ima samo nekoliko spremenjeno besedilo.
 
[[Grb]] Republike Srbije je v uporabi še od časa Kraljevine Srbije, iz leta [[1882]], ko je vladala dinastija Obrenović. Sestavljen je iz dvoglavega orla s ščitom na sprednji strani na katerem je [[srbski križ]], nad glavo orla pa leži krona lože Nemanjić.
 
Republika Srbija ima narodno [[zastava|zastavo]], ki je trobarvnica, ki je sestavljena iz treh horizontalnih barv, te pa so [[rdeča]], [[modra]], [[bela]]. Poleg narodne obstaja tudi Državna zastava, ki je v osnovi enaka kot narodna, razlika je samo v tem, da ima državna na tretjini dolžine iz leve proti desni na modrem polju majhen [[grb Republike Srbije]].
 
== Politika ==
{{glavni|Politika Srbije}}
 
 
Sedanji predsednik Srbije je Aleksandar Vučić, ki je zmagal na predsedniških volitvah leta 2017.
 
Po parlamentarnih volitvah [[11. maj]]a [[2017]] je Srbija dobila koalicijsko vlado Srpska Napredna stranka i Socijalistička Partija Srbije SPS.
Večje parlamentarne stranke v parlamentu Srbije so: [[Srbska radikalna stranka]], [[Demokratska stranka Srbije]], [[Srpska Napredna stranka]].
 
Sedanji predsednik parlamenta je [[Maja Gojković]] iz SNSja
=== Zunanji odnosi Srbije ===
{{glavni|Zunanji odnosi Srbije}}
 
Republika Srbija je članica naslednjih mednarodnih organizacij: [[Organizacija združenih narodov]] (OZN), [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi]] (OVSE), [[Pakt stabilnosti za jugovzhodno Evropo]], [[Svet Evrope]] (SE), Natov program [[Partnerstvo za mir]], [[Mednarodna organizacija za migracije]], [[Mednarodni komite Rdečega križa in Rdečega polmeseca]].
 
== Pravosodje ==
{{glavni|Ministrstvo za pravosodje Republike Srbije}}
{| style="float:right; margin: 0em 0em 1em 1.5em; border:1px solid blue;"
|- style="text-align:center; font-size: smaller;"
|[[Slika:Europe 814.jpg|thumb|170px]]
|- style="border-bottom:1px solid; background: #EEE; text-align:center;"
| '''[[Zgodovina Srbije]]'''
|-
|
* [[Zgodovina Srbije v Srednjem veku|Srednjeveška Srbija]]
* [[Zgodovina Srbije pod Otomanskem cesarstvom|Srbija pod Otomani]]
* [[Prva srbska vstaja]]
* [[Druga srbska vstaja]]
* [[Kneževina Srbija]]
* [[Kraljevina Srbija]]
* [[Kraljevina Jugoslavija]]
* [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
* [[Zvezna republika Jugoslavija|SR Jugoslavija]]
* [[Srbija in Črna gora#Zgodovina|Srbija in Črna gora]]
* Republika Srbija
|}
[[Ustava]] Srbije narekuje, da sodišča ščitijo svobodo in pravico vseh prebivalcev,
 
Ustava določa, da morajo sodišča varovati pravice in svoboščine državljanov, z zakonom uveljavljene pravice in interese pravnih oseb in varovanju ustavnosti in zakonitosti.
 
Sodno oblast je neodvisna od zakonodajne in izvršne oblasti.
 
Sodne odločbe se lahko pregleda samo pristojno sodišče v sodnem postopku.
 
Vsak je dolžan spoštovati sodno odločitev in se po njej ravnati.
 
Pravosodni organi v Republiki Srbiji pripadajo na sodiščem splošne pristojnosti in posebnim sodiščem.
 
Glavna sodišča so: občinska sodišča, okrožna sodišča, pritožbena sodišča in [[vrhovno sodišče]].
 
Posebna sodišča so: gospodarsko sodišče, višje gospodarsko sodišče, sodišče za prekrške, višje sodišče za prekrške in upravno sodišče.
 
Vrhovno sodišče je najvišje sodišče v Republiki Srbiji, neposredno za njim je višje pritožbeno sodišče, Višje trgovinsko sodišče, mirovno sodišče in višje pritožbeno sodišče.
 
Višje trgovinsko sodišče je neposredno višje sodišče za trgovinska sodišča, Višje sodišče za prekrške je neposredno višje sodišče za sodišča za prekrške, sodišče za pritožbe pa je neposredno višje sodišče za okrožna in občinska sodišča.
 
Ustavno sodišče je poseben organ, in ne spada med sodne organe.
 
=== Pravice državljanov ===
Državljani v Srbiji so enaki v pravicah in dolžnostih ter imajo enake zaščite pred vladnimi in drugimi organi, ne glede na raso, spol, rojstvo, jezik, narodnost, vero, politično ali drugo prepričanje, izobraževanje, socialno poreklo, imovno stanje ali osebno lastnino.
 
Nikomur ne more biti odvzeta prostost, razen v primerih, ki so v postopku, določenih z zakonom. Smrtna kazen je ukinjena, in jo nadomeščena z ustrezno zaporno kaznijo.
 
Državljani imajo svoboda do gibanja.izbire poklica in pravico do dopusta v Republiki Srbiji in vrnitev v njo. Otroke, nosečnice in stare osebe imajo pravico do zdravstvenega varstva iz javnih prihodkov, kot tudi pravica ne kateri koli drugi podlagi, in drugih oseb, pod pogoji, določenimi z zakonom.
 
== Gospodarstvo ==
{{glavni|Gospodarstvo Srbije}}
 
Gospodarstvo Srbije je doživelo kolaps v [[1990]]-tih. Zaradi tega kolapsa je bila leta [[1993]] evidentirana druga največja inflacija v zgodovini gospodarstva Srbije in to kar 2,35 x 1023 procenta (64 % na dan). Povprečna mesečna plača je leta [[1993]] znašala 21 mark.
 
== Znamenitosti ==
 
{{gallery
|File:Golubaccas.jpg|[[Golubac]]
|File:Midzor_(1).jpg|[[Stara planina]]
|File:Đavolja_Varoš.jpg|[[Đavolja Varoš]]
|File:Uvac_canyon_3.jpg|[[Uvac]]
|File:Danube_near_Iron_Gate_2006.JPG|[[Džerdap]]
 
}}
 
== Opombe in reference ==
{{opombe|2}}
<references />
 
== Viri ==
* [http://www.srbija.sr.gov.yu Vlada Republike Srbije]
* [http://www.parlament.sr.gov.yu Narodna skupščina Republike Srbije]
* [http://www.srbija.sr.gov.yu/pages/article.php?id=59 Statistike o Srbiji]
 
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Serbia}}
{{Wikislovar}}
* [http://www.blic.rs Blic]
* [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ri.html CIA World Factbook profile on Serbia]
* [http://www.rastko-rs.org Foundation Rastko]
* [http://www.serbianunity.net Serbian Unity Congress]
 
{{SFRY}}
 
[[Kategorija:Republike]]
[[Kategorija:Celinske države]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]]
[[Kategorija:Slovanske države]]
[[Kategorija:Srbija|*]]
[[Kategorija:Države, po katerih so poimenovali asteroid]]
{{normativna kontrola}}
85

urejanj