Kristijan II. Danski: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
nadaljevanje |
→Mladost: nadaljevanje |
||
Vrstica 53:
Leta 1513 je nasledil očeta kot kralj Danske in Norveške. Nasledstvo je potrdila Skupščina plemičev (''Herredag'') vseh treh skandinavskih kraljestev, zbrana v Kopenhagenu leta 1513. Švedski delegat je na skupščini izjavil: ''"Na izbiro imamo mir doma in prepire tukaj in mir tukaj in prepire doma; izbrali smo prvo"''. Odločanje o nasledstvu Švedske je bilo zato preloženo.<ref name=ref3>Robert Nisbet Bain (1911). "Christian II.". V Chisholm, Hugh (ur.).Encyclopædia Britannica (11th ed.). Cambridge University Press.</ref> Kristijan se je med svojim vladanjem osredotočil na ohranjanju oblasti na Švedskem in poskušal v svojih rokah zbrati vso oblast na račun plemstva in duhovščine. Da bi to dosegel, je podpiral razvoj meščanstva.<ref name=ref2/>
==Zasebno življenje==
[[Slika:Isabella of Spain Denmark.jpg|thumb|right|upright|Izabela Avstrijska]]
Posebnost, ki je bila zanj usodnejša kot katera koli druga, je bila njegova naklonjenost do navadnih ljudi, ki jo je okrepila njegova strast do Dyveke Sigbritsdatter, simpatičnega norveškega dekleta nizozemskega porekla. Dyveke bila v letih 1507-1509 njegova ljubica.
12. avgusta 1515 se je poročil z Izabelo Avstrijsko, vnukinjo svetega rimskega cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana I. Habsburškega]], svoje zveze z Dyveke pa ni prekinil. Resne zaplete s cesarjem [[Karel V. Habsburški|Karlom V.]] je preprečila njena smrt v sumljivih okoliščinah leta 1517.<ref name=ref3/> Kristijan je bil prepričan, da je bil za njeno smrt kriv mogotec Torben Oxe. Parlament je Oxeja oprostil obtožbe za umor, kralj pa ga je klub temu ukazal usmrtiti. Usmrčen je bil konec leta 1517 na pokopališču bolnišnice sv. Klare. Zaradi ostrega nasprotovanja plemstva je kralj odtlej izkoristil vsako priložnost za zatiranje plemstva in krepitve vpliva meščanstva.<ref name=ref3/>
Krajev glavni svetovalec je bila Dyvekina mati Sigbrit Willoms, ki se je odlikovala na upravnem in trgovinskem področju. Kristijan jo je najprej imenoval za nadzornico plačevanja taks za plovbo skozi ožino [[Øresund]], potem pa ji je prepustil vse državne finance. Sigbritova se je kot meščanka stalno prizadevala povečati vpliv srednjih slojev prebivalstva. Kmalu je ustanovila svet, sestavljen iz predstavnikov srednjega razreda, ki je začel tekmovati s samim Državnim zborom (''Rigsraadet''). Plemstvo je kralju seveda zamerilo vsak njegov nepriljubljen ukrep in ga pripisalo vplivu ''"zlobne nizozemske čarovnice, ki je očarala kralja"''.<ref name=ref3/> Mogens Gøye, vodilni mož Državnega zbora, je kralja kljub temu podpiral, dokler je bilo mogoče.
==Sklici==
| |||