Apokalipsa zdaj: Razlika med redakcijama

'''''Apokalipsa zdaj''''' (tudi '''''Apokalipsa danes''''', {{jezik-en|Apocalypse Now}}) je ameriški [[epski film|epski]] [[vojni film]] o [[Vietnamska vojna|vietnamski vojni]] iz leta 1979, ki ga je režiral, produciral in skupaj z [[John Milius|Johnom Miliusom]] zanj napisal scenarij [[Francis Ford Coppola]]. V glavnih vlogah nastopajo [[Marlon Brando]], [[Robert Duvall]], [[Martin Sheen]], [[Frederic Forrest]], [[Albert Hall (igralec)|Albert Hall]], [[Sam Bottoms]], [[Laurence Fishburne]], [[Harrison Ford]] in [[Dennis Hopper]]. Scenarij in besedilo pripovedovalca, ki ga je napisal [[Michael Herr]], ohlapno [[ekranizacija|temelji]] na noveli ''[[Srce teme]]'' [[Joseph Conrad|Josepha Conrada]] iz leta 1899, le da je prizorišče spremenjeno iz [[Svobodna država Kongo|Svobodne države Kongo]] v poznem 19. stoletju v vietnamsko vojno. Filmska zgodba spremlja rečno potovanje stotnika Benjamina L. Willarda (Sheen) iz [[Južni Vietnam|Južnega Vietnama]] v [[Kambodža|Kambodžo]], kjer naj bi na skrivaj izvedel atentat na poročnika Kurtza (Brando), prebežnika iz ameriške vojske, ki je obtožen umora in velja za norega.

 

 

Film je bil premierno prikazan 10. maja 1979 na [[Filmski festival v Cannesu|Filmskem festivalu v Cannesu]], kjer je še nedokončan prejel [[zlata palma|zlato palmo]] za najboljši film, uradno končan pa je bil 15. avgusta istega leta, ko so ga začeli prikazovati v ameriških kinematografih. Izkazal se je za finančno zelo uspešnega, saj je prinesel 78 milijonov USD prihodkov v ZDA in 150 milijonov po vsem svetu ob 31-milijonskem proračunu. Sprva je film naletel na mešane ocene kritikov, ki so hvalili fotografijo [[Vittorio Storaro|Vittoria Storara]], Coppolov prikaz glavne teme filma pa označili za razočaranje. Sodobni kritiki ga uvrščajo med najboljše filme vseh časov. Na [[52. podelitev oskarjev|52. podelitvi]] je bil nominiran za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] v osmih kategorijah, tudi za [[Oskar za najboljši film|najboljši film]], najboljšo režijo in najboljšega stranskega igralca (Duvall), osvojil pa oskarja za najboljšo fotografijo in mešanje zvoka. Revija ''[[Sight & Sound]]'' ga je uvrstila na 14. mesto najboljših filmov v zgodovini leta 2012 po anketi filmskih kritikov<ref>{{cite web |url=http://explore.bfi.org.uk/sightandsoundpolls/2012/critics/ |title=Critics' top 100 |author= |date= |work=bfi.org.uk |accessdate=March 10, 2016}}</ref> in na šesto mesto po izboru režiserjev.<ref>{{cite web |url=https://www.bfi.org.uk/films-tv-people/sightandsoundpoll2012/directors |title=Directors' top 100 |author= |date= |work=bfi.org.uk |accessdate=June 1, 2019}}</ref> Leta 2000 ga je ameriška [[Kongresna knjižnica]] izbrala za ohranitev v okviru [[Narodni filmski register|Narodnega filmskega registra]] zaradi njegove »kulturne, zgodovinske ali estetske vrednosti«.<ref>{{cite web|url=https://www.loc.gov/programs/national-film-preservation-board/film-registry/complete-national-film-registry-listing/|title=Complete National Film Registry Listing|website=[[Library of Congress]]|accessdate=July 19, 2018}}</ref>