Janez Trdina: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
IP 213 (pogovor | prispevki)
m vrnitev sprememb uporabnika 95.87.133.211 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Nokturno
Oznaka: vrnitev
m Če sem dovolj natančno prebral Trdinovo avtobiografijo Moje življenje, se trdina ni prisilno upokojil, temveč je to storil, ker je bil sit ravnateljevega nadlegovanja v obliki tožb. Kot sem zapisal v članku, če se knjige prav spomnim, ga v upokojitev niso prislili, temveč se je zanjo odločil sam. Če se motim me nemudoma popravite + se oproščam za pikolovstvo hehe :)
Vrstica 3:
 
== Življenje ==
Janez Trdina je od leta 1842 obiskoval [[Ljubljana|ljubljansko]] [[gimnazija|gimnazijo]] in leta 1850 tudi maturiral ter še istega leta odšel na [[Dunaj]], kjer je študiral [[zgodovina|zgodovino]], [[geografija|geografijo]] in [[klasična filologija|klasično jezikoslovje]]. Zraven pa je pri [[Fran Miklošič|Franu Miklošiču]] študiral še [[Stara cerkvena slovanščina|staro cerkveno slovanščino]]. Ob študiju je prevajal za [[Mohorjeva družba|Mohorjevo družbo]]. Študij je dokončal leta 1853, in diplomiral leta 1854. Kot [[profesor]] je služboval v [[Varaždin]]u, kot pripravnik na [[Gimnazija Varaždin|varaždinski gimnaziji Štefana Muzlerja]] in od leta 1855 še na [[Reka, Hrvaška|Reki]]. Leta 1867 se je bilpredčasno kazenskoupokojil, predčasnosaj upokojenje bil zaradi pohujševanještevilnih mladinekrivičnih tožb zoper njega državne službe sit. Glavni pobudnik teh tožb je bil ravnatelj gimnazije v Reki, ki je do Trdine gojil osebno sovražtvo, ker je bil ta narodno zaveden in ker je v ravnateljevo slovnico uvedel nekaj popravkov. Reški ravnatelj ni nikoli zbral dovolj dokazov, da bi bil Trdina dejansko obsojen ščuvanja le-temladine proti državi, inzato cerkviga je prosil da si poišče novo službo, Trdina pa se je rajši upokojil.
 
Preselil se je v [[Bršljin]] pri Novem mestu, kjer je prehodil [[Dolenjska|Dolenjsko]] in [[Bela krajina|Belo krajino]] in na svojih popotovanjih beležil svoja spoznanja o ljudskem [[življenje|življenju]], delu, verovanju in navadah. To je kasneje uporabil v [[Avtobiografija|avtobiografskih delih]], [[povest]]ih, [[črtica (književnost)|črticah]] in [[bajka]]h. Ene izmed znanih del so njegove ''Bajke in povesti o Gorjancih'' in ''Narodne pripovedke iz bistriške doline'' (''Pripovedka od zlate hruške'').