Japonska: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
gg
m vrnitev sprememb uporabnika 193.2.223.233 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Shabicht
Oznaka: vrnitev
Vrstica 1:
{{Infopolje Država
'''heehehehehheehhehehhhehheeheheheheheheh pppppiiiJaponska''' ([[Japonščina|japonsko]] 日本 ''Nippon'' ali ''Nihon'', formalno 日本国 '''''Nippon-koku''''' ali '''''Nihon-koku''''' »Japonska država«) je otoška država na [[Daljni vzhod|Daljnem vzhodu]]. Leži v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], vzhodno od Azijske celine. Na zahodu jo obliva [[Japonsko morje]], razprostira se od [[Ohotsko morje|Ohotskega morja]] na severu do [[Vzhodnokitajsko morje|Vzhodnokitajskega morja]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] na jugozahodu. Na zahodu jo [[Korejska ožina]] loči od [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]]. Japonsko ime za državo pomeni »izvor sonca«<ref name=":0" />, od koder izhaja sinonim »dežela vzhajajočega sonca«<ref name=":1" />.
 
Japonsko otočje sestavlja okoli 7.000 otokov, od katerih predstavljajo štirje največji, [[Kjušu]], [[Šikoku]], [[Honšu]] in [[Hokaido]], 97% kopnega. Država je razdeljena na 47 prefektur in 8 regij.
 
Arheološke najdbe na otočju segajo v mlajši paleolitik (35.000 pr. n. št.). Prve pisne omembe v kitajskih zgodovinskih spisih segajo v 1. stoletje – stik s Kitajsko je pomembno vplival na japonsko zgodovino. V 16. stoletju je sledilo obdobje [[Sakoku|izolacijske politike]], ki so jo šele leta 1853 prekinile Združene države Amerike z vojaškim pritiskom. Pomembne vojaške zmage in vse močnejši militaristični ustroj v času [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prve kitajsko-japonske vojne]], [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonske vojne]] in v [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]] so privedle do ozemeljskih pridobitev in želje po nadaljnjem širjenju po vzhodni in jugovzhodni Aziji. [[Druga kitajsko-japonska vojna]] in dogodki [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] kot izpolnitvi imperialističnih teženj so se končali z japonsko predajo 15. avgusta 1945, ki je sledila [[Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|bombardiranju Hirošime in Nagasakija]] z jedrskima bombama. Leta 1947 je bila sprejeta nova ustava, po kateri je Japonska postala ustavna monarhija s cesarjem in dvodomnim parlamentom.
 
Japonska je članica Združenih narodov, OECD, [[G7]], [[G8]] in [[G20]] ter številnih drugih organizacij. Slovi po tehnološki razvitosti in visoko izobraženi delovni sili z enim najvišjih odstotkov terciarno izobraženih odraslih.<ref name="OECD" /> Njeno gospodarstvo je tretje največje na svetu nominalno, četrti največji izvoznik in uvoznik. Kljub temu, da se je odrekla pravici do napovedi vojne, vzdržuje sodobno vojsko z osmim največjim proračunom<ref name=":2" /> za samoobrambo in mirovne misije. Prebivalstvo Japonske dosega eno najvišjih pričakovanih življenjskih dob in visok [[indeks človekovega razvoja]]. Znana je po zgodovinski in sodobni kinematografiji, bogati kulinariki in mnogim prispevkom k razvoju človeštva v znanosti in tehnologiji.
 
== Zgodovina ==
''Glavni članek: [[Zgodovina Japonske]].''
 
=== Prazgodovina in antika ===
{{Zgodovina Japonske}}
[[Slika:Emperor Jimmu.jpg|levo|sličica|338x338_pik|[[Cesar Džinmu]], prvi japonski cesar<ref name="kelly" />]]
Ostanki [[Japonski paleolitik|paleolitske kulture na Japonskih]] tleh segajo 35.000 let v preteklost. Od takrat naj bilo Japonsko otočje poseljeno neprekinjeno. Obdobju mezolitske in neolitske kulture z začetki okoli 14.000 let pr. n. št. pravimo tudi [[Obdobje Džomon|Džomonska kultura]]. Ljudje so se ukvarjali predvsem z lovom, nabiranjem in primitivno obliko kmetijstva, živeli pa v enostavnih zemljankah<ref name=":3" />. Gre za prednike današnjih [[Ainu|ljudstev Ajnu]] in [[Ljudstvo Jamato|Jamato]].<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Okrašeno glineno posodje iz tega obdobja je eno najstarejših na svetu. Okoli leta 300 pr. n. št. se je na otočje preseljevalo [[ljudstvo Jajoj]] iz južne Kitajske in se pomešalo med domorodno prebivalstvo, kar imenujemo [[obdobje Jajoj]].<ref name=":6" />. S seboj so prinesli znanje o obdelavi kovin<ref name=":7" />, nove načine lončarstva<ref name=":8" /> in namakalno/mokro pridelavo riža<ref name=":9" />.
 
Japonska se v pisani besedi prvič pojavi v ''[[Knjiga Hanov|Knjigi Hanov]]''.<ref name=":10" /> Glede na ''[[Zapiski treh kraljestev|Zapiske treh kraljestev]]'' se je najmočnejše kraljestvo na otočju v tretjem stoletju imenovalo [[Kraljestvo Jamataj|Jamataj]]. Budizem se je na Japonsko razširil iz [[Kraljestvo Baekje|kraljestva Baekje]] na jugozahodu Korejskega polotoka<ref name=":11" />. Navkljub uporom proti uveljavitvi nove religije se je ta s popularnostjo pri višjih slojih (pomemben pobudnik te spremembe je bil [[princ Šotoku]]) in nadaljnjim razvojem Japonskega budizma z vplivi s Kitajske hitro uveljavil. V [[Obdobje Asuka|obdobju Asuka]] (592–710) je postal budizem glavna religija na otočju<ref name=":12" />.
 
V [[Obdobje Nara|obdobju Nara]] (710–784) se pojavijo zametki centralizirane države s cesarskim dvorom v Hejdžu (današnja Nara). Na dvoru nastaja literatura, umetnost in arhitektura z vplivi budizma.<ref name=":13" /> Leta 784 cesar Kanmu prestavi prestolnico v Nagaoko, deset let kasneje pa v Hej'an.
 
V obdobju Hej'an (749–1185) vznikne značilno japonska kultura z lastno umetnostjo, poezijo in prozo. Med najbolj znanimi deli obdobja sta roman [[Princ in dvorne gospe]] in besedilo Japonske himne ''Cesarska vladavina.''<ref name=":14" />
 
=== Fevdalna Japonska ===
[[Slika:Samurai on horseback.png|sličica|311x311_pik|Samuraj na konju z oklepom o-joroj, lokom ''jumi'' in puščicami v tulu ''jeriba'']]
Za fevdalno dobo je značilen pojav samurajev kot vodilnega sloja v tedanji družbi. Po zmagi nad [[Klan Tajra|klanom Tajra]] 1185 je [[cesar Go-Toba]] samuraja [[Minamoto no Joritomo|Minamoto no Joritoma]] povzdignil v ''šoguna'', ta pa je prestolnico preselil v Kamakuro, s čimer se prične [[obdobje Kamakura]] (1185-1333). Po njegovi smrti se je preko regentov na oblast zavihtel [[klan Hodžo]]. ''Šogunat'' v Kamakuri je sprejel [[Zen budizem]] kot religijo samurajskega sloja<ref name=":15" /> ter uspešno prestal dva poskusa invazij Mongolov (1274 in 1281). Svoj konec je ''šogunat'' doživel leta 1333 s porazom proti [[Cesar Go-Dajgo|cesarju Go-Dajgu]].
 
Ponovni preobrat se je zgodil že leta 1336, ko je [[Takaudži Ašikaga]] premagal cesarja in leta 1338 ustanovil ''šogunat'' v Kjotu. [[Obdobje Muromači]] (1336–1573) pod vladavino ''šogunata'' Ašikaga zaznamujejo kulturni nazori z vplivi Zen budizma. Mnogo običajev, ki jih danes poznamo kot tradicionalna japonska kultura, izhaja iz tega obdobja ([[Japonska čajna ceremonija|čajna ceremonija]], [[Ikebana (aranžiranje cvetja)|ikebana]], [[No gledališče|''no drama'']], [[Sumi-e|''sumi-e'']] slikarska tehnika). Zaradi vse večje moči fevdalnih gospodov ([[Daimjo|''dajmjojev'']]) je leta 1467 [[Oninska vojna|izbruhnila civilna vojna]], s čimer se začne stoletje trajajoče [[obdobje Sengoku]], čas stalnih družbenih pretresov, vojaških sporov in politične nestabilnosti.<ref name=":16" />
 
V 16. stoletju portugalski trgovci in jezuitski misijonarji prvič dosežejo Japonsko, kar požene trgovinsko in kulturno izmenjavo z Zahodom. Evropska tehnologija in strelivo sta omogočila [[Nobunaga Oda|Nobunagu Odu]] zmago nad mnogimi ''dajmjoji'' in prevzem oblasti nad razdeljeno državo, si čimer se začne [[Obdobje Azuči-Momojama]] (1573–1603). Po atentatu na Nobunaga leta 1582 je oblast prevzel [[Hidejoši Tojotomi]], znan tudi kot »Veliki združevalec«, saj mu je do leta 1590 uspelo podjarmiti vse nasprotnike enotne oblasti. Njegov vpliv se je zmanjšal po dveh neuspelih poskusih invazij na Korejski polotok v letih 1592 in 1597.
 
Po smrti Hidejošija leta 1598 je državo namesto njegovega sina vodil regent [[Tokugawa Ieyasu|Iejasu Tokugava]]. Svoj položaj je izkoristil za pridobivanje politične in vojaške moči. Leta 1600 je v [[Bitka pri Sekigahari|bitki pri Sekigahari]] premagal nasprotujoče klane, zaradi česar ga je [[cesar Go-Jozej]] leta 1603 imenoval za ''šoguna'', v Edu (današnji Tokio) je bil ustanovljen [[Šogunat Tokugava|''šogunat'' Tokugava]], kar štejemo kot začetek [[Obdobje Edo|obdobja Edo]] (1603–1868).<ref name=":17" /> Zakoni takratne oblasti so na novo definirali odgovornosti in dejavnosti ''dajmjojev'' v zakoniku ''[[buke šohatto]]''<ref name=":18" /> in samurajev, s čimer se je oblast centralizirala, cesarska oblast je izgubljala na moči. Leta 1639 je stopila v veljavo [[Sakoku|izolacijska politika]]<ref name=":19" />, s čimer se je država zaprla pred vplivi Zahoda. Pojavilo se je raziskovanje japonske narodne identitete ''[[kokugaku]]''<ref name=":20" />, odmik od preučevanja kitajske, konfucijanske in budistične miselnosti. Na nizozemski otoški enklavi [[Dedžima]] pri [[Nagasaki|Nagasakiju]] so na Japonsko še vedno prihajale knjige in z njimi znanstvene ideje iz Evrope in preostalega sveta.
 
=== Sodobna zgodovina ===
[[Slika:Black and white photo of emperor Meiji of Japan.jpg|levo|180 px|thumb|Cesar Mejdži, 122. japonski cesar]]
31. marca 1854 je ameriški [[admiral Matthew Perry]] s "Črnimi ladjami" ameriške mornarice izsilil [[Kanagavska konvencija|odprtje Japonske]] preostalemu svetu ([[konvencija v Kanagavi]]). Nezadovoljstvo višjih slojev nad ''šogunatom'' zaradi takšne politike je privedlo do [[Bošinska vojna|Bošinske vojne]], v kateri je ''šogunat'' izgubil vso moč. Zmagovalci so vzpostavili centralizirano državo pod vodstvom cesarja Mejdžija ([[Obnova Meidži|Obnova Mejdži]]).<ref name=":21" />
 
V [[Obdobje Mejdži|Obdobju Mejdži]] (1868–1912) je Japonska aktivno prevzemala zahodnjaške modele političnega vladanja (ustava Mejdži je bila podlaga za sestavo parlamenta), sodstva, vojske in industrializacije. Japonsko cesarstvo je doživelo ekonomski razcvet, želelo si je razširiti vpliv na interesna območja v Aziji. Zmagi v [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prvi kitajsko-japonski vojni]] (1894–1895) in [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonski vojni]] (1904–1905) sta Japonski prinesli oblast nad Tajvanom, Korejo in južno polovico [[Sahalin|Sahalina]].<ref name=":22" /> V letih med 1873 in 1935 se je število prebivalstva podvojilo na 70 milijonov.<ref name=":23" /> Zaradi sodelovanja z zavezniki v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je Japonska pridobila nemška ozemlja na Daljnem vzhodu.
 
[[Obdobje Taišo|Obdobje vladavine cesarja Tajša]] (1912–1926) je bilo kratkotrajno in krhko demokratično obdobje med vsesplošnim premikom proti fašizmu in totalitarizmu. Pod pretvezo ohranjanja miru so bili sprejeti zakoni, ki so kaznovali politične disidente.
 
V [[Obdobje Šova|obdobju vladavine cesarja Hirohita]] (1926–1989) se je krepila japonska ekspanzionistična in militaristična nastrojenost. Leta 1931 je Japonska vojska okupirala Mandžurijo, 1933 izstopila iz Društva narodov in se s podpisom [[Trojni pakt|Trojnega pakta]] 27. septembra 1940 pridružila silam osi.<ref name=":24" /> V [[Druga kitajsko-japonska vojna|drugi kitajsko-japonski vojni]] (1937-1945) je Japonska pridobila ozemlja na Kitajskem (tudi glavno mesto [[Nandžing]])<ref name=":25" />, po ameriškem embargu na nafto kot posledica invazije na Francosko Indokino<ref name=":26" /> je Japonska vojska 7. in 8. decembra 1941 [[Napad na Pearl Harbor|napadla Pearl Harbor]], Britansko Malajo, Singapur in Hong Kong ter razglasila vojno z Združenimi državami Amerike in Britanskim imperijem.<ref name=":27" /><ref name=":28" />
 
Sovjetska invazija Mandžurije leta 1945<ref name=":29" /> in [[jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija]] je Japonsko prisililo v brezpogojno predajo 15. avgusta 1945.<ref name=":30" /> Vojna je stala države vzhodne in jugovzhodne Azije več 10 milijonov življenj, večina Japonska industrije in infrastrukture je bilo uničene. Kolonijam Japonskega cesarstva je bila vrnjena neodvisnost, vojnim zločincem so sodili na [[Tokijski procesi|Tokijskih procesih]] (izvzeti so bili člani cesarske družine in člani [[Enota 731|Enote za bakteriološke raziskave]]).<ref name=":31" /><ref name=":32" />
[[Slika:Emperor Akihito cropped 2 Barack Obama Emperor Akihito and Empress Michiko 20140424 1.jpg|180px|right|thumb|Cesar Akihito]]
Leta 1947 je Japonska sprejela novo ustavo s poudarkom na idejah liberalne demokracije. Leta 1952 se je z [[Sporazum v San Franciscu|Sporazumom v San Franciscu]] končala zavezniška okupacija Japonske<ref name=":33" />, leta 1956 se je pridružila Združenim narodom. Do devetdesetih se je japonsko gospodarstvo predvsem zaradi ekonomskih intervencij japonske vlade in finančne podpore Združenih držav Amerike hitro razvijalo, kar imenujemo tudi »[[japonski ekonomski čudež]]«.
 
V [[Heisei|obdobju vladavine cesarja Akihita]] (1989–2019) na začetku devetdesetih japonsko gospodarstvo doživelo večjo recesijo, iz katere se je država pobrala šele na začetku 21. stoletja. 11. marca 2011 je Japonsko prizadel [[Veliki Japonski potres in cunami|eden največjih potresov v zapisani zgodovini]]. Sprožil je [[Jedrska katastrofa v elektrarni Fukušima-Daiči|jedrsko nesrečo v jedrski elektrarni Fukušima Dajiči]], eno največjih v zgodovini pridobivanja jedrske energije.<ref name="nytimes-tsunami" />
 
1. maja 2019 je po [[Abdikacija|abdikaciji]] cesarja Akihita, prvi po letu 1817, cesar postal njegov sin [[Naruhito]]. Z menjavo cesarja se je začelo tudi novo obdobje [[Rejva]].
 
== Geografija ==
[[Slika:Satellite View of Japan 1999.jpg|sličica|280x280_pik|Pogled na Japonsko s satelita]]
Japonsko sestavlja 6.852 otokov, ki se raztezajo vzdolž pacifiške obale vzhodne Azije. Glavni otoki od severa proti jugu so [[Hokaido]] (北海道), [[Honšu]] (本州), [[Šikoku]] (四国) in [[Kjušu]] (九州). Skupaj z [[Otočje Rjukju|otočjem Rjukju]] (琉球諸島 ''Rjukju-šoto''), ki leži južno od Kjušuja in vključuje otok [[Okinava]], sestavljajo [[Japonsko otočje]].<ref name=":34" /> Okoli 73% Japonske je gozdnate, gorate in neprimerne za kmetijstvo, industrijo ali poselitev.<ref name="cia" /><ref name=":35" /> Poseljena območja so že iz časa paleolitika predvsem na obalnih in rečnih ravnicah. Država spada med najgosteje poseljene na svetu.<ref name=":36" />
 
Japonski otoki so del [[Pacifiški ognjeni obroč|pacifiškega ognjenega obroča]], obširne vulkanske cone, ki obroblja Pacifik. Nastali so zaradi subdukcije [[Filipinska plošča|Filipinske plošče]] pod celinsko [[Amurska plošča|Amursko]] in [[Okinavska plošča|Okinavsko ploščo]] na jugu ter subdukcijo [[Pacifiška plošča|Pacifiške plošče]] pod [[Ohotska plošča|Ohotsko ploščo]] na severu. Japonska je bila včasih del Evrazije, a so jo subdukcijski tokovi premaknili proti vzhodu, zaradi česar se je pred 15 milijoni let odprlo [[Japonsko morje]].<ref name=":37" />
 
Na otočju je 108 aktivnih ognjenikov. Nekaj se jih je odprlo tudi v zadnjem stoletju, med njimi Šova-šinzan na Hokajdu in Mjodžin-šo na skalovju ''Bejonesu-recugan'' v Pacifiku. Uničujoči potresi, ki jih pogosto spremljajo cunamiji, se pojavijo nekajkrat vsako stoletje.<ref name=":38" /> Tokijski potres leta 1923 je ubil preko 140.000 ljudi in sprožil uničujoče požare.<ref name=":39" /> Znana sta tudi Veliki potres v{{Infopolje Država
|native_name = <big>日本国</big><br />''Nippon-koku'' ali ''Nihon-koku''
|conventional_long_name = Japonska
Vrstica 133 ⟶ 77:
ostalo 7 %}}
 
'''1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 Japonska''' ([[Japonščina|japonsko]] 日本 ''Nippon'' ali ''Nihon'', formalno 日本国 '''''Nippon-koku''''' ali '''''Nihon-koku''''' »Japonska država«) je otoška država na [[Daljni vzhod|Daljnem vzhodu]]. Leži v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], vzhodno od Azijske celine. Na zahodu jo obliva [[Japonsko morje]], razprostira se od [[Ohotsko morje|Ohotskega morja]] na severu do [[Vzhodnokitajsko morje|Vzhodnokitajskega morja]] in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] na jugozahodu. Na zahodu jo [[Korejska ožina]] loči od [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]]. Japonsko ime za državo pomeni »izvor sonca«<ref name=":0">{{navedi splet|title=Where does the name Japan come from?|url=http://www.sljfaq.org/afaq/japan.html|accessdate=29.1.2017}}</ref>, od koder izhaja sinonim »dežela vzhajajočega sonca«<ref name=":1">{{navedi knjigo|title=The emergence of Japanese kingship|first=Joan R. |last=Piggott|year=1997|publisher=Stanford University Press|isbn=0-8047-2832-1|pages=143–144}}</ref>.
 
Japonsko otočje sestavlja okoli 7.000 otokov, od katerih predstavljajo štirje največji, [[Kjušu]], [[Šikoku]], [[Honšu]] in [[Hokaido]], 97% kopnega. Država je razdeljena na 47 prefektur in 8 regij.
Vrstica 139 ⟶ 83:
Arheološke najdbe na otočju segajo v mlajši paleolitik (35.000 pr. n. št.). Prve pisne omembe v kitajskih zgodovinskih spisih segajo v 1. stoletje – stik s Kitajsko je pomembno vplival na japonsko zgodovino. V 16. stoletju je sledilo obdobje [[Sakoku|izolacijske politike]], ki so jo šele leta 1853 prekinile Združene države Amerike z vojaškim pritiskom. Pomembne vojaške zmage in vse močnejši militaristični ustroj v času [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prve kitajsko-japonske vojne]], [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonske vojne]] in v [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]] so privedle do ozemeljskih pridobitev in želje po nadaljnjem širjenju po vzhodni in jugovzhodni Aziji. [[Druga kitajsko-japonska vojna]] in dogodki [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] kot izpolnitvi imperialističnih teženj so se končali z japonsko predajo 15. avgusta 1945, ki je sledila [[Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|bombardiranju Hirošime in Nagasakija]] z jedrskima bombama. Leta 1947 je bila sprejeta nova ustava, po kateri je Japonska postala ustavna monarhija s cesarjem in dvodomnim parlamentom.
 
Japonska je članica Združenih narodov, OECD, [[G7]], [[G8]] in [[G20]] ter številnih drugih organizacij. Slovi po tehnološki razvitosti in visoko izobraženi delovni sili z enim najvišjih odstotkov terciarno izobraženih odraslih.<ref name="OECD">{{navedi splet|title=OECD.Stat Education and Training > Education at a Glance > Educational attainment and labor-force status > Educational attainment of 25–64 year-olds|publisher=OECD|url=http://stats.oecd.org}}</ref> Njeno gospodarstvo je tretje največje na svetu nominalno, četrti največji izvoznik in uvoznik. Kljub temu, da se je odrekla pravici do napovedi vojne, vzdržuje sodobno vojsko z osmim največjim proračunom<ref name=":2">{{navedi splet|url=http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|title=SIPRI Yearbook 2012–15 countries with the highest military expenditure in 2011|publisher=Sipri.org|accessdate=27.4.2013|deadurl=yes|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100328104327/http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|archivedate=28.3.2010|df=mdy-all}}</ref> za samoobrambo in mirovne misije. Prebivalstvo Japonske dosega eno najvišjih pričakovanih življenjskih dob in visok [[indeks človekovega razvoja]]. Znana je po zgodovinski in sodobni kinematografiji, bogati kulinariki in mnogim prispevkom k razvoju človeštva v znanosti in tehnologiji.
 
== Zgodovina ==
Vrstica 147 ⟶ 91:
{{Zgodovina Japonske}}
[[Slika:Emperor Jimmu.jpg|levo|sličica|338x338_pik|[[Cesar Džinmu]], prvi japonski cesar<ref name="kelly">Kelly, Charles F. [http://www.t-net.ne.jp/~keally/kofun.html "Kofun Culture",] [http://www.t-net.ne.jp/~keally/index.htm Japanese Archaeology.] 27.4.2009.</ref>]]
Ostanki [[Japonski paleolitik|paleolitske kulture na Japonskih]] tleh segajo 35.000 let v preteklost. Od takrat naj bilo Japonsko otočje poseljeno neprekinjeno. Obdobju mezolitske in neolitske kulture z začetki okoli 14.000 let pr. n. št. pravimo tudi [[Obdobje Džomon|Džomonska kultura]]. Ljudje so se ukvarjali predvsem z lovom, nabiranjem in primitivno obliko kmetijstva, živeli pa v enostavnih zemljankah<ref name=":3">{{navedi splet|url=http://www.pitt.edu/~annj/courses/notes/jomon_genes.html|title=Jomon Genes|last=Travis|first=John|publisher=University of Pittsburgh|accessdate=15.1.2011}}</ref>. Gre za prednike današnjih [[Ainu|ljudstev Ajnu]] in [[Ljudstvo Jamato|Jamato]].<ref name=":4">{{navedi revijo|last=Matsumara|first=Hirofumi; Dodo, Yukio|url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/ase/117/2/117_080325/_article |title=Dental characteristics of Tohoku residents in Japan: implications for biological affinity with ancient Emishi|journal=Anthropological Science|year=2009|volume=117|issue=2|pages=95–105|doi=10.1537/ase.080325|last2=Dodo|first2=Yukio}}</ref><ref name=":5">{{navedi revijo|last=Hammer|first=Michael F.|url=http://www.nature.com/jhg/journal/v51/n1/abs/jhg20068a.html |title=Dual origins of the Japanese: common ground for hunter-gatherer and farmer Y chromosomes|journal=Journal of Human Genetics|year=2006|volume=51|issue=1|pages=47–58|doi=10.1007/s10038-005-0322-0|pmid=16328082|last2=Karafet|first2=TM|last3=Park|first3=H|last4=Omoto|first4=K|last5=Harihara|first5=S|last6=Stoneking|first6=M|last7=Horai|first7=S|display-authors=etal}}</ref> Okrašeno glineno posodje iz tega obdobja je eno najstarejših na svetu. Okoli leta 300 pr. n. št. se je na otočje preseljevalo [[ljudstvo Jajoj]] iz južne Kitajske in se pomešalo med domorodno prebivalstvo, kar imenujemo [[obdobje Jajoj]].<ref name=":6">{{navedi knjigo|last=Denoon|first=Donald; Hudson, Mark|title=Multicultural Japan: palaeolithic to postmodern|publisher=Cambridge University Press|year=2001|isbn=0-521-00362-8|pages=22–23}}</ref>. S seboj so prinesli znanje o obdelavi kovin<ref name=":7">{{navedi splet|title=Yayoi Culture|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/yayo/hd_yayo.htm|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=15.1.2011}}</ref>, nove načine lončarstva<ref name=":8">{{navedi splet|title=Kofun Period|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/kofu/hd_kofu.htm|publisher=Metropolitan Museum of Art|accessdate=15.1.2011}}</ref> in namakalno/mokro pridelavo riža<ref name=":9">{{navedi splet|title=Road of rice plant|url=http://www.kahaku.go.jp/special/past/japanese/ipix/5/5-25.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110430010530/http://www.kahaku.go.jp/special/past/japanese/ipix/5/5-25.html|archivedate=30.4.2011|publisher=[[National Science Museum of Japan]]|accessdate=15.1.2011}}</ref>.
 
Japonska se v pisani besedi prvič pojavi v ''[[Knjiga Hanov|Knjigi Hanov]]''.<ref name=":10">{{navedi knjigo |last=Takashi |first=Okazaki |last2=Goodwin |first2=Janet |title=The Cambridge history of Japan, Volume 1: Ancient Japan |year=1993 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn=0-521-22352-0 |page=275 |chapter=Japan and the continent}}</ref> Glede na ''[[Zapiski treh kraljestev|Zapiske treh kraljestev]]'' se je najmočnejše kraljestvo na otočju v tretjem stoletju imenovalo [[Kraljestvo Jamataj|Jamataj]]. Budizem se je na Japonsko razširil iz [[Kraljestvo Baekje|kraljestva Baekje]] na jugozahodu Korejskega polotoka<ref name=":11">{{navedi knjigo |editor=Brown, Delmer M.|year=1993 |title=The Cambridge History of Japan |publisher=Cambridge University Press |pages=140–149}}</ref>. Navkljub uporom proti uveljavitvi nove religije se je ta s popularnostjo pri višjih slojih (pomemben pobudnik te spremembe je bil [[princ Šotoku]]) in nadaljnjim razvojem Japonskega budizma z vplivi s Kitajske hitro uveljavil. V [[Obdobje Asuka|obdobju Asuka]] (592–710) je postal budizem glavna religija na otočju<ref name=":12">{{navedi knjigo |title=The Japanese Experience: A Short History of Japan |first=William Gerald|last=Beasley |publisher=University of California Press |year=1999 |page=42 |isbn=0-520-22560-0}}</ref>.
 
V [[Obdobje Nara|obdobju Nara]] (710–784) se pojavijo zametki centralizirane države s cesarskim dvorom v Hejdžu (današnja Nara). Na dvoru nastaja literatura, umetnost in arhitektura z vplivi budizma.<ref name=":13">{{navedi knjigo |first=Conrad|last=Totman |year=2002 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell |pages=64–79 |isbn=978-1-4051-2359-4}}</ref> Leta 784 cesar Kanmu prestavi prestolnico v Nagaoko, deset let kasneje pa v Hej'an.
 
V obdobju Hej'an (749–1185) vznikne značilno japonska kultura z lastno umetnostjo, poezijo in prozo. Med najbolj znanimi deli obdobja sta roman [[Princ in dvorne gospe]] in besedilo Japonske himne ''Cesarska vladavina.''<ref name=":14">{{navedi knjigo |first=Conrad|last=Totman |year=2002 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell |pages=79–87, 122–123 |isbn=978-1-4051-2359-4}}</ref>
 
=== Fevdalna Japonska ===
[[Slika:Samurai on horseback.png|sličica|311x311_pik|Samuraj na konju z oklepom o-joroj, lokom ''jumi'' in puščicami v tulu ''jeriba'']]
Za fevdalno dobo je značilen pojav samurajev kot vodilnega sloja v tedanji družbi. Po zmagi nad [[Klan Tajra|klanom Tajra]] 1185 je [[cesar Go-Toba]] samuraja [[Minamoto no Joritomo|Minamoto no Joritoma]] povzdignil v ''šoguna'', ta pa je prestolnico preselil v Kamakuro, s čimer se prične [[obdobje Kamakura]] (1185-1333). Po njegovi smrti se je preko regentov na oblast zavihtel [[klan Hodžo]]. ''Šogunat'' v Kamakuri je sprejel [[Zen budizem]] kot religijo samurajskega sloja<ref name=":15">{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=106–112}}</ref> ter uspešno prestal dva poskusa invazij Mongolov (1274 in 1281). Svoj konec je ''šogunat'' doživel leta 1333 s porazom proti [[Cesar Go-Dajgo|cesarju Go-Dajgu]].
 
Ponovni preobrat se je zgodil že leta 1336, ko je [[Takaudži Ašikaga]] premagal cesarja in leta 1338 ustanovil ''šogunat'' v Kjotu. [[Obdobje Muromači]] (1336–1573) pod vladavino ''šogunata'' Ašikaga zaznamujejo kulturni nazori z vplivi Zen budizma. Mnogo običajev, ki jih danes poznamo kot tradicionalna japonska kultura, izhaja iz tega obdobja ([[Japonska čajna ceremonija|čajna ceremonija]], [[Ikebana (aranžiranje cvetja)|ikebana]], [[No gledališče|''no drama'']], [[Sumi-e|''sumi-e'']] slikarska tehnika). Zaradi vse večje moči fevdalnih gospodov ([[Daimjo|''dajmjojev'']]) je leta 1467 [[Oninska vojna|izbruhnila civilna vojna]], s čimer se začne stoletje trajajoče [[obdobje Sengoku]], čas stalnih družbenih pretresov, vojaških sporov in politične nestabilnosti.<ref name=":16">{{navedi knjigo |first=George|last=Sansom |year=1961 |title=A History of Japan: 1334–1615 |publisher=Stanford University Press|pages=42, 217 |isbn=0-8047-0525-9}}</ref>
 
V 16. stoletju portugalski trgovci in jezuitski misijonarji prvič dosežejo Japonsko, kar požene trgovinsko in kulturno izmenjavo z Zahodom. Evropska tehnologija in strelivo sta omogočila [[Nobunaga Oda|Nobunagu Odu]] zmago nad mnogimi ''dajmjoji'' in prevzem oblasti nad razdeljeno državo, si čimer se začne [[Obdobje Azuči-Momojama]] (1573–1603). Po atentatu na Nobunaga leta 1582 je oblast prevzel [[Hidejoši Tojotomi]], znan tudi kot »Veliki združevalec«, saj mu je do leta 1590 uspelo podjarmiti vse nasprotnike enotne oblasti. Njegov vpliv se je zmanjšal po dveh neuspelih poskusih invazij na Korejski polotok v letih 1592 in 1597.
 
Po smrti Hidejošija leta 1598 je državo namesto njegovega sina vodil regent [[Tokugawa Ieyasu|Iejasu Tokugava]]. Svoj položaj je izkoristil za pridobivanje politične in vojaške moči. Leta 1600 je v [[Bitka pri Sekigahari|bitki pri Sekigahari]] premagal nasprotujoče klane, zaradi česar ga je [[cesar Go-Jozej]] leta 1603 imenoval za ''šoguna'', v Edu (današnji Tokio) je bil ustanovljen [[Šogunat Tokugava|''šogunat'' Tokugava]], kar štejemo kot začetek [[Obdobje Edo|obdobja Edo]] (1603–1868).<ref name=":17">{{navedi knjigo|last=Turnbull|first=Stephen|title=Toyotomi Hideyoshi|year=2010|publisher=Osprey Publishing|isbn=978-1-84603-960-7|page=61}}</ref> Zakoni takratne oblasti so na novo definirali odgovornosti in dejavnosti ''dajmjojev'' v zakoniku ''[[buke šohatto]]''<ref name=":18">{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=142–143}}</ref> in samurajev, s čimer se je oblast centralizirala, cesarska oblast je izgubljala na moči. Leta 1639 je stopila v veljavo [[Sakoku|izolacijska politika]]<ref name=":19">{{navedi revijo|last=Toby|first=Ronald P.|title=Reopening the Question of Sakoku: Diplomacy in the Legitimation of the Tokugawa Bakufu|journal=Journal of Japanese Studies|year=1977|volume=3|issue=2|pages=323–363|doi=10.2307/132115|jstor=132115}}</ref>, s čimer se je država zaprla pred vplivi Zahoda. Pojavilo se je raziskovanje japonske narodne identitete ''[[kokugaku]]''<ref name=":20">{{navedi revijo|last=Ohtsu|first=M.|title=Japanese National Values and Confucianism|journal=Japanese Economy|year=1999|volume=27|issue=2|pages=45–59|doi=10.2753/JES1097-203X270245|last2=Ohtsu|first2=Makoto}}</ref>, odmik od preučevanja kitajske, konfucijanske in budistične miselnosti. Na nizozemski otoški enklavi [[Dedžima]] pri [[Nagasaki|Nagasakiju]] so na Japonsko še vedno prihajale knjige in z njimi znanstvene ideje iz Evrope in preostalega sveta.
 
=== Sodobna zgodovina ===
[[Slika:Black and white photo of emperor Meiji of Japan.jpg|levo|180 px|thumb|Cesar Mejdži, 122. japonski cesar]]
31. marca 1854 je ameriški [[admiral Matthew Perry]] s "Črnimi ladjami" ameriške mornarice izsilil [[Kanagavska konvencija|odprtje Japonske]] preostalemu svetu ([[konvencija v Kanagavi]]). Nezadovoljstvo višjih slojev nad ''šogunatom'' zaradi takšne politike je privedlo do [[Bošinska vojna|Bošinske vojne]], v kateri je ''šogunat'' izgubil vso moč. Zmagovalci so vzpostavili centralizirano državo pod vodstvom cesarja Mejdžija ([[Obnova Meidži|Obnova Mejdži]]).<ref name=":21">{{navedi knjigo|last=Totman|first=Conrad|title=A History of Japan |edition=2|year=2005|publisher=Blackwell|isbn=1-4051-2359-1|pages=289–296}}</ref>
 
V [[Obdobje Mejdži|Obdobju Mejdži]] (1868–1912) je Japonska aktivno prevzemala zahodnjaške modele političnega vladanja (ustava Mejdži je bila podlaga za sestavo parlamenta), sodstva, vojske in industrializacije. Japonsko cesarstvo je doživelo ekonomski razcvet, želelo si je razširiti vpliv na interesna območja v Aziji. Zmagi v [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prvi kitajsko-japonski vojni]] (1894–1895) in [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonski vojni]] (1904–1905) sta Japonski prinesli oblast nad Tajvanom, Korejo in južno polovico [[Sahalin|Sahalina]].<ref name=":22">{{navedi knjigo|last=Matsusaka|first=Y. Tak|title=Companion to Japanese History|year=2009|publisher=Blackwell|isbn=978-1-4051-1690-9|pages=224–241|editor=Tsutsui, William M.|chapter=The Japanese Empire}}</ref> V letih med 1873 in 1935 se je število prebivalstva podvojilo na 70 milijonov.<ref name=":23">{{navedi knjigo|last=Hiroshi|first=Shimizu|title=Japan and Singapore in the world economy : Japan's economic advance into Singapore, 1870–1965|year=1999|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-19236-1|author2=Hitoshi, Hirakawa|page=17}}</ref> Zaradi sodelovanja z zavezniki v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je Japonska pridobila nemška ozemlja na Daljnem vzhodu.
 
[[Obdobje Taišo|Obdobje vladavine cesarja Tajša]] (1912–1926) je bilo kratkotrajno in krhko demokratično obdobje med vsesplošnim premikom proti fašizmu in totalitarizmu. Pod pretvezo ohranjanja miru so bili sprejeti zakoni, ki so kaznovali politične disidente.
 
V [[Obdobje Šova|obdobju vladavine cesarja Hirohita]] (1926–1989) se je krepila japonska ekspanzionistična in militaristična nastrojenost. Leta 1931 je Japonska vojska okupirala Mandžurijo, 1933 izstopila iz Društva narodov in se s podpisom [[Trojni pakt|Trojnega pakta]] 27. septembra 1940 pridružila silam osi.<ref name=":24">{{navedi splet|title=The Axis Alliance|url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/pre-war/361125a.html#3|publisher=iBiblio|accessdate=16.1.2011}}</ref> V [[Druga kitajsko-japonska vojna|drugi kitajsko-japonski vojni]] (1937-1945) je Japonska pridobila ozemlja na Kitajskem (tudi glavno mesto [[Nandžing]])<ref name=":25">{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/hyperwar/PTO/IMTFE/IMTFE-8.html |title=Judgment International Military Tribunal for the Far East, Chapter VIII: Conventional War Crimes (Atrocities) |publisher=iBiblio |date=November 1948}}</ref>, po ameriškem embargu na nafto kot posledica invazije na Francosko Indokino<ref name=":26">{{navedi knjigo |first=Roland H., Jr. |last=Worth |title=No Choice But War: the United States Embargo Against Japan and the Eruption of War in the Pacific |publisher=McFarland |year=1995 |pages=56, 86|isbn=0-7864-0141-9}}</ref> je Japonska vojska 7. in 8. decembra 1941 [[Napad na Pearl Harbor|napadla Pearl Harbor]], Britansko Malajo, Singapur in Hong Kong ter razglasila vojno z Združenimi državami Amerike in Britanskim imperijem.<ref name=":27">{{navedi splet|url=http://www.sankei.co.jp/seiron/koukoku/2005/0504/ronbun3-2.html |script-title=ja:インドネシア独立運動と日本とスカルノ(2) |work=馬 樹禮 |publisher=産経新聞社 |date=April 2005 |accessdate=2.10.2009 |language=ja |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501141220/http://www.sankei.co.jp/seiron/koukoku/2005/0504/ronbun3-2.html |archivedate=1.5.2011}}</ref><ref name=":28">{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/1941/411208c.html |title=The Kingdom of the Netherlands Declares War with Japan |publisher=iBiblio |accessdate=2.10.2009}}</ref>
 
Sovjetska invazija Mandžurije leta 1945<ref name=":29">{{navedi splet|url=http://www.history.com/this-day-in-history/soviets-declare-war-on-japan-invade-manchuria|title=Soviets declare war on Japan; invade Manchuria |website=History.com|access-date=17.4.2016}}</ref> in [[jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija]] je Japonsko prisililo v brezpogojno predajo 15. avgusta 1945.<ref name=":30">{{navedi revijo|last=Pape|first=Robert A.|title=Why Japan Surrendered|journal=International Security|year=1993|volume=18|issue=2|pages=154–201|doi=10.2307/2539100|jstor=2539100}}</ref> Vojna je stala države vzhodne in jugovzhodne Azije več 10 milijonov življenj, večina Japonska industrije in infrastrukture je bilo uničene. Kolonijam Japonskega cesarstva je bila vrnjena neodvisnost, vojnim zločincem so sodili na [[Tokijski procesi|Tokijskih procesih]] (izvzeti so bili člani cesarske družine in člani [[Enota 731|Enote za bakteriološke raziskave]]).<ref name=":31">{{navedi knjigo|last=Watt|first=Lori|title=When Empire Comes Home: Repatriation and Reintegration in Postwar Japan|publisher=Harvard University Press|year=2010|isbn=978-0-674-05598-8|pages=1–4}}</ref><ref name=":32">{{navedi knjigo|last=Thomas|first=J.E.|title=Modern Japan|year=1996|publisher=Longman|isbn=0-582-25962-2|pages=284–287}}</ref>
[[Slika:Emperor Akihito cropped 2 Barack Obama Emperor Akihito and Empress Michiko 20140424 1.jpg|180px|right|thumb|Cesar Akihito]]
Leta 1947 je Japonska sprejela novo ustavo s poudarkom na idejah liberalne demokracije. Leta 1952 se je z [[Sporazum v San Franciscu|Sporazumom v San Franciscu]] končala zavezniška okupacija Japonske<ref name=":33">{{navedi splet |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2007/03/06/national/52-coup-plot-bid-to-rearm-japan-cia/ |title='52 coup plot bid to rearm Japan: CIA |first=Joseph |last=Coleman|date=6.3.2007|work=The Japan Times |accessdate=3.4.2007}}</ref>, leta 1956 se je pridružila Združenim narodom. Do devetdesetih se je japonsko gospodarstvo predvsem zaradi ekonomskih intervencij japonske vlade in finančne podpore Združenih držav Amerike hitro razvijalo, kar imenujemo tudi »[[japonski ekonomski čudež]]«.
 
V [[Heisei|obdobju vladavine cesarja Akihita]] (1989–2019) na začetku devetdesetih japonsko gospodarstvo doživelo večjo recesijo, iz katere se je država pobrala šele na začetku 21. stoletja. 11. marca 2011 je Japonsko prizadel [[Veliki Japonski potres in cunami|eden največjih potresov v zapisani zgodovini]]. Sprožil je [[Jedrska katastrofa v elektrarni Fukušima-Daiči|jedrsko nesrečo v jedrski elektrarni Fukušima Dajiči]], eno največjih v zgodovini pridobivanja jedrske energije.<ref name="nytimes-tsunami">{{navedi novice|last=Fackler|first=Martin; Drew, Kevin|title=Devastation as Tsunami Crashes Into Japan|url=https://www.nytimes.com/2011/03/12/world/asia/12japan.html?ref=world|accessdate=11.3.2011|newspaper=The New York Times|date=11.3.2011}}</ref>
Vrstica 185 ⟶ 129:
== Geografija ==
[[Slika:Satellite View of Japan 1999.jpg|sličica|280x280_pik|Pogled na Japonsko s satelita]]
Japonsko sestavlja 6.852 otokov, ki se raztezajo vzdolž pacifiške obale vzhodne Azije. Glavni otoki od severa proti jugu so [[Hokaido]] (北海道), [[Honšu]] (本州), [[Šikoku]] (四国) in [[Kjušu]] (九州). Skupaj z [[Otočje Rjukju|otočjem Rjukju]] (琉球諸島 ''Rjukju-šoto''), ki leži južno od Kjušuja in vključuje otok [[Okinava]], sestavljajo [[Japonsko otočje]].<ref name=":34">{{navedi knjigo|last=McCargo|first=Duncan|title=Contemporary Japan|year=2000|publisher=Macmillan|isbn=0-333-71000-2 |pages=8–11}}</ref> Okoli 73% Japonske je gozdnate, gorate in neprimerne za kmetijstvo, industrijo ali poselitev.<ref name="cia">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ja.html |title=Japan |work=The World Factbook |publisher=[[Centralna obveščevalna agencija]] |accessdate=9.11.2011}}</ref><ref name=":35">{{navedi splet|title=Japan|url=https://www.state.gov/r/pa/ei/bgn/4142.htm|publisher=US Department of State|accessdate=16.1.2011}}</ref> Poseljena območja so že iz časa paleolitika predvsem na obalnih in rečnih ravnicah. Država spada med najgosteje poseljene na svetu.<ref name=":36">{{navedi splet |url=http://esa.un.org/unpp/ |title=World Population Prospects |publisher=Urad ZN za ekonomske in socialne zadeve |accessdate=27.3.2007 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070321013235/http://esa.un.org/unpp/ <!--Added by H3llBot--> |archivedate=21.3.2007}}</ref>
 
Japonski otoki so del [[Pacifiški ognjeni obroč|pacifiškega ognjenega obroča]], obširne vulkanske cone, ki obroblja Pacifik. Nastali so zaradi subdukcije [[Filipinska plošča|Filipinske plošče]] pod celinsko [[Amurska plošča|Amursko]] in [[Okinavska plošča|Okinavsko ploščo]] na jugu ter subdukcijo [[Pacifiška plošča|Pacifiške plošče]] pod [[Ohotska plošča|Ohotsko ploščo]] na severu. Japonska je bila včasih del Evrazije, a so jo subdukcijski tokovi premaknili proti vzhodu, zaradi česar se je pred 15 milijoni let odprlo [[Japonsko morje]].<ref name=":37">{{navedi splet|url=http://shinku.nichibun.ac.jp/jpub/pdf/jr/IJ1501.pdf|last=Barnes|first=Gina L.|title=Origins of the Japanese Islands|publisher=[[University of Durham]]|year=2003|accessdate=11.8.2009}}</ref>
 
Na otočju je 108 aktivnih ognjenikov. Nekaj se jih je odprlo tudi v zadnjem stoletju, med njimi Šova-šinzan na Hokajdu in Mjodžin-šo na skalovju ''Bejonesu-recugan'' v Pacifiku. Uničujoči potresi, ki jih pogosto spremljajo cunamiji, se pojavijo nekajkrat vsako stoletje.<ref name=":38">{{navedi splet |url=http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/north_asia/japan_tec.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070204064754/http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/north_asia/japan_tec.html |archivedate=4.2.2007 |title=Tectonics and Volcanoes of Japan |publisher=Oregon State University |accessdate=27.3.2007}}</ref> Tokijski potres leta 1923 je ubil preko 140.000 ljudi in sprožil uničujoče požare.<ref name=":39">{{navedi splet|last=James |first=C.D. |title=The 1923 Tokyo Earthquake and Fire |url=http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |publisher=University of California Berkeley |accessdate=16.1.2011 |year=2002 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070316050633/http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |archivedate=16.3.2007 |df= }}</ref> Znana sta tudi Veliki potres v Hanšinu iz leta 1995 in Potres Tohoku iz leta 2011 s stopnjo 9,1.<ref name="USGS9.1">{{navedi splet |url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/official20110311054624120_30#executive |title=M 9.1 – near the east coast of Honshu, Japan |publisher=Earthquake.usgs.gov |date=11.7.2016 |accessdate=29.8.2017 }}</ref>
 
=== Podnebje ===