Japonska: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
gg |
m vrnitev sprememb uporabnika 193.2.223.233 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Shabicht Oznaka: vrnitev |
||
Vrstica 1:
{{Infopolje Država
|native_name = <big>日本国</big><br />''Nippon-koku'' ali ''Nihon-koku''
|conventional_long_name = Japonska
Vrstica 133 ⟶ 77:
ostalo 7 %}}
'''
Japonsko otočje sestavlja okoli 7.000 otokov, od katerih predstavljajo štirje največji, [[Kjušu]], [[Šikoku]], [[Honšu]] in [[Hokaido]], 97% kopnega. Država je razdeljena na 47 prefektur in 8 regij.
Vrstica 139 ⟶ 83:
Arheološke najdbe na otočju segajo v mlajši paleolitik (35.000 pr. n. št.). Prve pisne omembe v kitajskih zgodovinskih spisih segajo v 1. stoletje – stik s Kitajsko je pomembno vplival na japonsko zgodovino. V 16. stoletju je sledilo obdobje [[Sakoku|izolacijske politike]], ki so jo šele leta 1853 prekinile Združene države Amerike z vojaškim pritiskom. Pomembne vojaške zmage in vse močnejši militaristični ustroj v času [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prve kitajsko-japonske vojne]], [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonske vojne]] in v [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]] so privedle do ozemeljskih pridobitev in želje po nadaljnjem širjenju po vzhodni in jugovzhodni Aziji. [[Druga kitajsko-japonska vojna]] in dogodki [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] kot izpolnitvi imperialističnih teženj so se končali z japonsko predajo 15. avgusta 1945, ki je sledila [[Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|bombardiranju Hirošime in Nagasakija]] z jedrskima bombama. Leta 1947 je bila sprejeta nova ustava, po kateri je Japonska postala ustavna monarhija s cesarjem in dvodomnim parlamentom.
Japonska je članica Združenih narodov, OECD, [[G7]], [[G8]] in [[G20]] ter številnih drugih organizacij. Slovi po tehnološki razvitosti in visoko izobraženi delovni sili z enim najvišjih odstotkov terciarno izobraženih odraslih.<ref name="OECD">{{navedi splet|title=OECD.Stat Education and Training > Education at a Glance > Educational attainment and labor-force status > Educational attainment of 25–64 year-olds|publisher=OECD|url=http://stats.oecd.org}}</ref> Njeno gospodarstvo je tretje največje na svetu nominalno, četrti največji izvoznik in uvoznik. Kljub temu, da se je odrekla pravici do napovedi vojne, vzdržuje sodobno vojsko z osmim največjim proračunom<ref
== Zgodovina ==
Vrstica 147 ⟶ 91:
{{Zgodovina Japonske}}
[[Slika:Emperor Jimmu.jpg|levo|sličica|338x338_pik|[[Cesar Džinmu]], prvi japonski cesar<ref name="kelly">Kelly, Charles F. [http://www.t-net.ne.jp/~keally/kofun.html "Kofun Culture",] [http://www.t-net.ne.jp/~keally/index.htm Japanese Archaeology.] 27.4.2009.</ref>]]
Ostanki [[Japonski paleolitik|paleolitske kulture na Japonskih]] tleh segajo 35.000 let v preteklost. Od takrat naj bilo Japonsko otočje poseljeno neprekinjeno. Obdobju mezolitske in neolitske kulture z začetki okoli 14.000 let pr. n. št. pravimo tudi [[Obdobje Džomon|Džomonska kultura]]. Ljudje so se ukvarjali predvsem z lovom, nabiranjem in primitivno obliko kmetijstva, živeli pa v enostavnih zemljankah<ref
Japonska se v pisani besedi prvič pojavi v ''[[Knjiga Hanov|Knjigi Hanov]]''.<ref
V [[Obdobje Nara|obdobju Nara]] (710–784) se pojavijo zametki centralizirane države s cesarskim dvorom v Hejdžu (današnja Nara). Na dvoru nastaja literatura, umetnost in arhitektura z vplivi budizma.<ref
V obdobju Hej'an (749–1185) vznikne značilno japonska kultura z lastno umetnostjo, poezijo in prozo. Med najbolj znanimi deli obdobja sta roman [[Princ in dvorne gospe]] in besedilo Japonske himne ''Cesarska vladavina.''<ref
=== Fevdalna Japonska ===
[[Slika:Samurai on horseback.png|sličica|311x311_pik|Samuraj na konju z oklepom o-joroj, lokom ''jumi'' in puščicami v tulu ''jeriba'']]
Za fevdalno dobo je značilen pojav samurajev kot vodilnega sloja v tedanji družbi. Po zmagi nad [[Klan Tajra|klanom Tajra]] 1185 je [[cesar Go-Toba]] samuraja [[Minamoto no Joritomo|Minamoto no Joritoma]] povzdignil v ''šoguna'', ta pa je prestolnico preselil v Kamakuro, s čimer se prične [[obdobje Kamakura]] (1185-1333). Po njegovi smrti se je preko regentov na oblast zavihtel [[klan Hodžo]]. ''Šogunat'' v Kamakuri je sprejel [[Zen budizem]] kot religijo samurajskega sloja<ref
Ponovni preobrat se je zgodil že leta 1336, ko je [[Takaudži Ašikaga]] premagal cesarja in leta 1338 ustanovil ''šogunat'' v Kjotu. [[Obdobje Muromači]] (1336–1573) pod vladavino ''šogunata'' Ašikaga zaznamujejo kulturni nazori z vplivi Zen budizma. Mnogo običajev, ki jih danes poznamo kot tradicionalna japonska kultura, izhaja iz tega obdobja ([[Japonska čajna ceremonija|čajna ceremonija]], [[Ikebana (aranžiranje cvetja)|ikebana]], [[No gledališče|''no drama'']], [[Sumi-e|''sumi-e'']] slikarska tehnika). Zaradi vse večje moči fevdalnih gospodov ([[Daimjo|''dajmjojev'']]) je leta 1467 [[Oninska vojna|izbruhnila civilna vojna]], s čimer se začne stoletje trajajoče [[obdobje Sengoku]], čas stalnih družbenih pretresov, vojaških sporov in politične nestabilnosti.<ref
V 16. stoletju portugalski trgovci in jezuitski misijonarji prvič dosežejo Japonsko, kar požene trgovinsko in kulturno izmenjavo z Zahodom. Evropska tehnologija in strelivo sta omogočila [[Nobunaga Oda|Nobunagu Odu]] zmago nad mnogimi ''dajmjoji'' in prevzem oblasti nad razdeljeno državo, si čimer se začne [[Obdobje Azuči-Momojama]] (1573–1603). Po atentatu na Nobunaga leta 1582 je oblast prevzel [[Hidejoši Tojotomi]], znan tudi kot »Veliki združevalec«, saj mu je do leta 1590 uspelo podjarmiti vse nasprotnike enotne oblasti. Njegov vpliv se je zmanjšal po dveh neuspelih poskusih invazij na Korejski polotok v letih 1592 in 1597.
Po smrti Hidejošija leta 1598 je državo namesto njegovega sina vodil regent [[Tokugawa Ieyasu|Iejasu Tokugava]]. Svoj položaj je izkoristil za pridobivanje politične in vojaške moči. Leta 1600 je v [[Bitka pri Sekigahari|bitki pri Sekigahari]] premagal nasprotujoče klane, zaradi česar ga je [[cesar Go-Jozej]] leta 1603 imenoval za ''šoguna'', v Edu (današnji Tokio) je bil ustanovljen [[Šogunat Tokugava|''šogunat'' Tokugava]], kar štejemo kot začetek [[Obdobje Edo|obdobja Edo]] (1603–1868).<ref
=== Sodobna zgodovina ===
[[Slika:Black and white photo of emperor Meiji of Japan.jpg|levo|180 px|thumb|Cesar Mejdži, 122. japonski cesar]]
31. marca 1854 je ameriški [[admiral Matthew Perry]] s "Črnimi ladjami" ameriške mornarice izsilil [[Kanagavska konvencija|odprtje Japonske]] preostalemu svetu ([[konvencija v Kanagavi]]). Nezadovoljstvo višjih slojev nad ''šogunatom'' zaradi takšne politike je privedlo do [[Bošinska vojna|Bošinske vojne]], v kateri je ''šogunat'' izgubil vso moč. Zmagovalci so vzpostavili centralizirano državo pod vodstvom cesarja Mejdžija ([[Obnova Meidži|Obnova Mejdži]]).<ref
V [[Obdobje Mejdži|Obdobju Mejdži]] (1868–1912) je Japonska aktivno prevzemala zahodnjaške modele političnega vladanja (ustava Mejdži je bila podlaga za sestavo parlamenta), sodstva, vojske in industrializacije. Japonsko cesarstvo je doživelo ekonomski razcvet, želelo si je razširiti vpliv na interesna območja v Aziji. Zmagi v [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prvi kitajsko-japonski vojni]] (1894–1895) in [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonski vojni]] (1904–1905) sta Japonski prinesli oblast nad Tajvanom, Korejo in južno polovico [[Sahalin|Sahalina]].<ref
[[Obdobje Taišo|Obdobje vladavine cesarja Tajša]] (1912–1926) je bilo kratkotrajno in krhko demokratično obdobje med vsesplošnim premikom proti fašizmu in totalitarizmu. Pod pretvezo ohranjanja miru so bili sprejeti zakoni, ki so kaznovali politične disidente.
V [[Obdobje Šova|obdobju vladavine cesarja Hirohita]] (1926–1989) se je krepila japonska ekspanzionistična in militaristična nastrojenost. Leta 1931 je Japonska vojska okupirala Mandžurijo, 1933 izstopila iz Društva narodov in se s podpisom [[Trojni pakt|Trojnega pakta]] 27. septembra 1940 pridružila silam osi.<ref
Sovjetska invazija Mandžurije leta 1945<ref
[[Slika:Emperor Akihito cropped 2 Barack Obama Emperor Akihito and Empress Michiko 20140424 1.jpg|180px|right|thumb|Cesar Akihito]]
Leta 1947 je Japonska sprejela novo ustavo s poudarkom na idejah liberalne demokracije. Leta 1952 se je z [[Sporazum v San Franciscu|Sporazumom v San Franciscu]] končala zavezniška okupacija Japonske<ref
V [[Heisei|obdobju vladavine cesarja Akihita]] (1989–2019) na začetku devetdesetih japonsko gospodarstvo doživelo večjo recesijo, iz katere se je država pobrala šele na začetku 21. stoletja. 11. marca 2011 je Japonsko prizadel [[Veliki Japonski potres in cunami|eden največjih potresov v zapisani zgodovini]]. Sprožil je [[Jedrska katastrofa v elektrarni Fukušima-Daiči|jedrsko nesrečo v jedrski elektrarni Fukušima Dajiči]], eno največjih v zgodovini pridobivanja jedrske energije.<ref name="nytimes-tsunami">{{navedi novice|last=Fackler|first=Martin; Drew, Kevin|title=Devastation as Tsunami Crashes Into Japan|url=https://www.nytimes.com/2011/03/12/world/asia/12japan.html?ref=world|accessdate=11.3.2011|newspaper=The New York Times|date=11.3.2011}}</ref>
Vrstica 185 ⟶ 129:
== Geografija ==
[[Slika:Satellite View of Japan 1999.jpg|sličica|280x280_pik|Pogled na Japonsko s satelita]]
Japonsko sestavlja 6.852 otokov, ki se raztezajo vzdolž pacifiške obale vzhodne Azije. Glavni otoki od severa proti jugu so [[Hokaido]] (北海道), [[Honšu]] (本州), [[Šikoku]] (四国) in [[Kjušu]] (九州). Skupaj z [[Otočje Rjukju|otočjem Rjukju]] (琉球諸島 ''Rjukju-šoto''), ki leži južno od Kjušuja in vključuje otok [[Okinava]], sestavljajo [[Japonsko otočje]].<ref
Japonski otoki so del [[Pacifiški ognjeni obroč|pacifiškega ognjenega obroča]], obširne vulkanske cone, ki obroblja Pacifik. Nastali so zaradi subdukcije [[Filipinska plošča|Filipinske plošče]] pod celinsko [[Amurska plošča|Amursko]] in [[Okinavska plošča|Okinavsko ploščo]] na jugu ter subdukcijo [[Pacifiška plošča|Pacifiške plošče]] pod [[Ohotska plošča|Ohotsko ploščo]] na severu. Japonska je bila včasih del Evrazije, a so jo subdukcijski tokovi premaknili proti vzhodu, zaradi česar se je pred 15 milijoni let odprlo [[Japonsko morje]].<ref
Na otočju je 108 aktivnih ognjenikov. Nekaj se jih je odprlo tudi v zadnjem stoletju, med njimi Šova-šinzan na Hokajdu in Mjodžin-šo na skalovju ''Bejonesu-recugan'' v Pacifiku. Uničujoči potresi, ki jih pogosto spremljajo cunamiji, se pojavijo nekajkrat vsako stoletje.<ref
=== Podnebje ===
|