Avtoritarnost: Razlika med redakcijama

dodanih 1.150 zlogov ,  pred 2 letoma
m
vir,
({{normativna kontrola}})
m (vir,)
 
{{wikificiraj}}
'''Avtoritarnost''' je oblika vladanja za katero je značilna močna [[Centralizem|centraliziranost]] in omejene [[Politika|politične]] svoboščine. Politologi so ustvarili številne tipologije, ki opisujejo različice avtoritarnih oblik vladavine. Avtoritarni režimi so lahko [[Avtokracija|avtokratski]] ali [[Oligarhija|oligarhični]], in temeljijo ali na vladavini [[Politična stranka|stranke]] ali [[Vojska|vojske]].
 
V vplivnem delu iz leta 1964 je politolog Juan Linz avtoritarnost opredelil, da ima štiri karakteristike<ref>Richard Shorten, ''[https://books.google.com/books?id=8ffbV8ZpQ3MC&printsec=frontcover#v=onepage&q&f=false Modernism and Totalitarianism: Rethinking the Intellectual Sources of Nazism and Stalinism, 1945 to the Present]'' (Palgrave Macmillan, 2012), p. 256 (note 67): "For a long time the authoritative definition of authoritarianism was that of Juan J. Linz."</ref>
 
# Omejen politični pluralizem z omejitvami zakonodaje, političnih strank in interesnih skupin;
# Politična legitimnost, ki temelji na pozivih na čustva, in določitvi režima kot nujno zlo za boj proti "lahko prepoznavnim družbenim težavam, kot sta nerazvitost in upor";
# Minimalna politična mobilizacija in zatiranje protirežimskih dejavnosti;
# Slabo opredeljene izvršilne pristojnosti, pogosto nejasne in spreminjajoče, kar razširja moč izvršilne oblasti<ref>Juan J. Linz, "An Authoritarian Regime: The Case of Spain," in [[Erik Allardt]] and Yrjö Littunen, eds., ''Cleavages, Ideologies, and Party Systems: Contributions to Comparative Political Sociology'' (Helsinki: Transactions of the Westermarck Society), pp. 291-342. Reprinted in Erik Allardt & Stine Rokkan, eds., Mas Politics: Studies in Political Sociology (New York: Free Press, 1970), pp.251-83, 374-81.</ref><ref>Gretchen Casper, [https://books.google.com/books?id=7ZVDjmr18f4C&printsec=frontcover#v=onepage&q&f=false Fragile Democracies: The Legacies of Authoritarian Rule] (University of Pittsburgh Press, 1995), pp. 40–50 (citing Linz 1964).</ref>.
# Slabo opredeljene izvršilne pristojnosti, pogosto nejasne in spreminjajoče, kar razširja moč izvršilne oblasti.
 
Osnovna definicija je, da avtoritarni vladi primanjkuje svobodnih in konkurenčnih neposrednih volitev v zakonodajne organe in/ali svobodnih in konkurenčnih neposrednih ali posrednih volitev izvršnih organov. Širša definicija je, da so avtoritarne države tiste, ki nimajo državljanskih svoboščin, kot je svoboda vere, ali države, v katerih se vlada in opozicija ne zamenjata na oblasti vsaj enkrat po svobodnih volitvah. Avtoritarne države lahko vsebujejo imensko demokratične institucije, kot so politične stranke, zakonodaja in volitve, vendar vlada skozi njih le poglablja avtoritarno moč, ko na primer z zmanipuliranimi volitvami. Od leta 1946 se je delež avtoritarnih držav v mednarodnem političnem sistemu povečeval do sredine 70. let prejšnjega stoletja, nato pa naprej do leta 2000 zmanjšal.
 
 
==Viri==
{{opombe}}
 
[[Kategorija:Politični sistemi]]
2.597

urejanj