Trška gora: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m še koordinate s predlogo |
Črešnjice |
||
Vrstica 3:
'''Trška gôra''' (428 [[mnm]]) je [[hrib]] pri [[Novo mesto|Novem mestu]], posut z [[zidanica]]mi in [[vinograd]]i. Ime izhaja iz dejstva, da je spadala k bližnjemu trgu, Novemu mestu ([[trg]] -> trška). Lastniki večine posestev so bili namreč Novomeščani. Posest na Trški gori je imel tudi [[Cistercijanski samostan Stična|cistercijanski samostan v Stični]] - podaril jim jo je ob ustanovitvi samostana leta 1136 [[Oglejski patriarhat|oglejski patriarh]] Peregrin. V ustanovni listini se omenjata ''Willam Wingarten'' (gre najverjetneje za pristavo in vinski hram) in pa vas [[Bajnof]] (iz [[nemščina|nemške]] besede ''Weinhof'' – vinski dvor) - to ime je ohranjeno do danes. Na vrhu stoji [[Romarsko središče|romarska]] [[cerkev (zgradba)|cerkev]] Marijinega rojstva (vsakoletno [[žegnanje]] na [[mali šmaren]] oz. [[mala maša|malo mašo]] 8. septembra), ki jo je leta 1623 dal postaviti opat stiškega samostana [[Jakob Reinprecht]], poleg nje pa rastejo štiri [[lipa|lipe]], najmogočnejša med njimi je z 830 cm v prsnem obsegu tudi najdebelejša dolenjska lipa.
Z vrha se odpira lep razgled na [[Dolenjska|Dolenjsko]] s [[Krka|Krko]], Novo mesto in [[Gorjanci|Gorjance]]. Blizu Trške gore je 605 metrov visoki hrib Turn, ki je najvišja točka med [[Trdinov vrh|Trdinovim vrhom]] in [[Kum]]om. V bližini sta tudi propadajoči [[Grad Hmeljnik|Hmeljniški]] ter delno obnovljeni Stari grad. Po pobočjih hriba se raztezajo naselja [[Trška Gora, Novo mesto|Trška Gora]] (na južni in jugozahodni strani), [[Golušnik]] (na severni strani) in [[
Kot zanimivost, [[Slovar slovenskega knjižnega jezika|SSKJ]] navaja:
| |||